Pri vseh treh omenjenih osebah je že dan njihovega časnega rojstva v prav posebnem odnosu do našega odrešenja. In prav za Marijino rojstvo lahko rečemo, da je to trenutek, ki pomeni začetek izpolnitve obljube prihoda Mesija v svet, je kot nekakšen advent za Jezusov prihod. 

Bogoslužje tega praznika je vse prepojeno z veseljem, saj z Marijinim rojstvom prihaja na svet tista, ki bo postala Odrešenikova in naša Mati. Marijino rojstvo je v nekem pogledu prvo vidno dejanje drame odrešenja.

Medtem ko sta Jezusovo rojstvo in rojstvo Janeza Krstnika opisana v Svetem pismu, pa tam o Marijinem rojstvu ne izvemo ničesar. Pač pa o njenem rojstvu in otroštvu piše apokrifni spis Jakobov protoevangelij, kjer izvemo tudi za imeni Marijinih staršev, Joahima in Ane.

Vojna vas pri Črnomlju, podružnična cerkev Marijinega rojstva. FOTO: Ivo Žajdela

Praznik Marijinega rojstva sodi med najstarejše samostojne Marijine praznike. Izrecno je omenjen v slavospevu v čast Marijinemu rojstvu, ki ga je sredi 6. stoletja spesnil Roman Melod (Hymnos Akathistos), konec istega stoletja pa je cesar Mavricij izdal odlok o praznovanju Marijinih praznikov rojstva, oznanjenja in vnebovzetja.

Bodi pozdravljena, o ti hčerka, ki nama jo je Bog obljubil na večer najinega padca. ... Spominjaš naju na najino prvotno bivališče. Midva sva zaprla vrata raja; ti pa napravljaš prosto pot do drevesa življenja.

Sv. Janez Damaščan (676–749) o dnevu Marijinega rojstva pravi, da je to »rojstni dan vesoljnega veselja«. V usta njenih staršev pa polaga naslednji pozdrav od Boga izprošeni hčerki: »Bodi pozdravljena, o ti hčerka, ki nama jo je Bog obljubil na večer najinega padca. Ti odstranjuješ kazen, ki jo je zaslužil najin prestopek. Od naju si prejela umrljivo telo, ti pa nama vračaš oblačilo nesmrtnosti. Od naju prejemaš bivanje; ti pa nama podarjaš blagor. Ti preganjaš bolečino in uničuješ obleko smrti. Spominjaš naju na najino prvotno bivališče. Midva sva zaprla vrata raja; ti pa napravljaš prosto pot do drevesa življenja.«

Župnijska cerkev Marijinega rojstva v Velikih Laščah. FOTO: Ivo Žajdela

Praznik Marijinega rojstva na Slovenskem

Podobno kot za praznik Marijinega vnebovzetja se je med ljudmi tudi za praznik Marijinega rojstva uveljavilo več imen: mali šmaren, mala maša, malo proštenje, mala gospojnica. Med obema praznikoma (»med mašami«) še danes verniki radi romajo v Marijina svetišča. Velik pomen tega praznika izpričuje število cerkva: v Sloveniji ta dan praznuje deset župnijskih in osem podružničnih cerkva.

Na mali šmaren so se oblikovali različni običaji in pregovori. Na malo mašo že diši po jeseni, zato pravijo, da mala maša za suknjo vpraša ali pa odpre dolinsko pašo (mala maša – v vsakem grmu paša). Kakršno vreme je ta dan, tako bo še mesec ali dva.