Zapri
Iskanje

Marijino rojstvo – rojstni dan odrešenjskega veselja

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 08. 09. 2021 / 00:30
Oznake: Duhovnost, Praznik, Vera
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 08.09.2021 / 09:01
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Marijino rojstvo – rojstni dan odrešenjskega veselja

Marijino rojstvo – rojstni dan odrešenjskega veselja
Upodobitev Marijinega rojstva. FOTO: Jože Potrpin.
Kristjani praznujemo godove svetnikov na njihov smrtni dan, dan rojstva za nebesa, za večno veselje v Bogu, izjemoma še na kak drugi mejnik iz njihovega življenja (na primer na dan izvolitve za papeža).

Le pri treh osebah pa praznujemo tudi njihov zemeljski rojstni dan: rojstva Jezusa Kristusa se spominjamo na božič, Janeza Krstnika 24. junija in Jezusove Matere Marije 8. septembra (9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra). 

Pri vseh treh omenjenih osebah je že dan njihovega časnega rojstva v prav posebnem odnosu do našega odrešenja. In prav za Marijino rojstvo lahko rečemo, da je to trenutek, ki pomeni začetek izpolnitve obljube prihoda Mesija v svet, je kot nekakšen advent za Jezusov prihod. 

Bogoslužje tega praznika je vse prepojeno z veseljem, saj z Marijinim rojstvom prihaja na svet tista, ki bo postala Odrešenikova in naša Mati. Marijino rojstvo je v nekem pogledu prvo vidno dejanje drame odrešenja.

Marija je jutranja zarja, je predznanilka dneva, ki se dviga izza večnih višav; Marija je skrivnostna mladika iz plemenite Jesejeve korenine; je nova reka, ki izvira v raju in namaka ves zemeljski krog; je simbolično runo, razprostrto na izsušenih tleh zemlje, da bi priklicalo navzdol nebeško roso; je nova Eva, mati živih, ki je danes rojena tistim, katerim je prva Eva prinesla greh in smrt. (blaženi kardinal Alfred Alojz Schuster)

Medtem ko sta Jezusovo rojstvo in rojstvo Janeza Krstnika opisana v Svetem pismu, pa tam o Marijinem rojstvu ne izvemo ničesar. Pač pa o njenem rojstvu in otroštvu piše apokrifni spis Jakobov protoevangelij, kjer izvemo tudi za imeni Marijinih staršev, Joahima in Ane.

Vojna vas pri Črnomlju, podružnična cerkev Marijinega rojstva. FOTO: Ivo Žajdela.

Praznik Marijinega rojstva spada med najstarejše samostojne Marijine praznike. Izrecno je omenjen v slavospevu v čast Marijinemu rojstvu, ki ga je sredi 6. stoletja spesnil Roman Melod (Hymnos Akathistos), konec istega stoletja pa je cesar Mavricij izdal odlok o praznovanju Marijinih praznikov rojstva, oznanjenja in vnebovzetja.

Sv. Janez Damaščan (676–749) o dnevu Marijinega rojstva pravi, da je to »rojstni dan vesoljnega veselja«. V usta njenih staršev pa polaga naslednji pozdrav od Boga izprošeni hčerki: »Bodi pozdravljena, o ti hčerka, ki nama jo je Bog obljubil na večer najinega padca. Ti odstranjuješ kazen, ki jo je zaslužil najin prestopek. Od naju si prejela umrljivo telo, ti pa nama vračaš oblačilo nesmrtnosti. Od naju prejemaš bivanje; ti pa nama podarjaš blagor. Ti preganjaš bolečino in uničuješ obleko smrti. Spominjaš naju na najino prvotno bivališče. Midva sva zaprla vrata raja; ti pa napravljaš prosto pot do drevesa življenja.«

Na ta dan je nastopil nov svet, čudovit raj, v katerem in iz katerega se bo rodil novi Adam, da bi preoblikoval starega Adama in prenovil celotno stvarstvo. (vzhodni teolog Gregor Palamas)

Praznik Marijinega rojstva na Slovenskem

Podobno kot za praznik Marijinega vnebovzetja, se je med ljudmi tudi za praznik Marijinega rojstva uveljavilo več imen: mali šmaren, mala maša, malo proštenje, mala gospojnica. Med obema praznikoma (»med mašami«) še danes verniki radi romajo v Marijina svetišča.

Velik pomen tega praznika izpričuje število cerkva: v Sloveniji ta dan praznuje 10 župnijskih in 8 podružničnih cerkva.

Na ta dan so se oblikovali različni običaji in pregovori. Na malo mašo že diši po jeseni, zato pravijo, da mala maša za suknjo vpraša ali pa odpre dolinsko pašo (mala maša – v vsakem grmu paša). Kakršno vreme je ta dan, tako bo še mesec ali dva. 

Nalaganje
Nazaj na vrh