Dvojnost in celovitost

Življenjsko pot Marjana Gruma je uvodoma očrtal Lenart Rihar, eden od urednikov knjige, ki je kot skupna izdaja Rafaelove družbe in Založbe Družina sočasno nastajala v Sloveniji in Argentini – z dvema urednikoma, dvema fotografoma, z besedilnim in slikovnim delom, dosledno dvojezična slovensko-španska. Obsežna, vsebinsko bogata in lepo oblikovana monografija je izpolnila izhodiščno željo, da bi postala spodobno knjižno obeležje umetniku svetovnega ugleda.

Ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. FOTO: Tatjana Splichal

Rojen tik pred vojno v Tomišlju je bil kot sin očeta, ki je bil častnik Slovenske narodne vojske, del povojnega eksodusa. Oče je bil vrnjen iz Vetrinja, doma strahotno mučen in umorjen, mama pa je morala v Argentini, kamor so se prišli leta 1948, sama preživljati štiri nedorasle otroke. 

Monografijo Marjan Grum so 22. novembra predstavili v Buenos Airesu. FOTO: Tatjana Splichal

Njihova zgodba je bila zato še posebej težka in je zaznamovala tudi umetnika, ki je kot otrok že kmalu opustil šolanje, zapadel v alkoholizem, potem pa po spletu okoliščin, zlasti pa ob dveh močnih ženskah v svojem življenju – mami Slavki, rojeni Matjašič, in ženi Noemi Beatriz Corvalán – premagal težave in ustvaril izjemno življenjsko in umetniško pot. V Buenos Airesu je v umetniški četrti La Boca iz razpadajoče hiše ustvaril eno prepoznavnejših destinacij: muzej Museo Conventillo Marjan Grum, kjer z ženo živita in ustvarjata.

Monografijo so predstavili akademik Milček Komelj, Darja Prašnikar Cerar, Lenart Rihar, Tone Rode in David Ahačič. FOTO: Tatjana Splichal

Zgled veselja, upanja, vere

Darja Prašnikar Cerar je spregovorila prav o obeh ključnih ženskah v Grumovem življenju. Mama Slavka je s svojim zgledom temelj njegove notranje moči in vrednot. Tudi življenjske vedrine, saj je bila kljub hudi usodi zgled veselja, upanja, vere. Z ženo Noemi Beatriz pa ju povezuje izjemno medsebojno spoštovanje in ljubezen. Je njegova prva kritičarka, tudi sicer pa njun odnos zaznamuje enakovrednost, dejstvo, da sta oba v ospredju.

Darja Prašnikar Cerar. FOTO: Tatjana Splichal

Akademik Milček Komelj je v razmisleku o umetniku, ki je znan kot duhovit in luciden prikazovalec žanrskih prizorov z buenosaireških ulic, a tudi kot ekspresiven upodabljavec človeškega trpljenja in njegovega hrepenenja po svetlobi, posebej izpostavil njegovo zmožnost, da se je zvest slovenstvu scela vživel tudi v argentinsko okolje. 

Akademik Milček Komelj. FOTO: Tatjana Splichal

Kipar in slikar obenem v svojih delih upodablja univerzalna življenjska spoznanja in, sočuten do trpečih – naj so povojni slovenski mučenci, ameriški staroselci ali nerojeni otroci –, opozarja na pravičnost, hkrati pa stremeč k nebu izraža vero v odrešenje. Inventiven in kakovosten umetnik na svoji umetniški poti pridobljenega znanja ne uporablja eklektično, ampak smiselno; kot ekspresiven figuralik s izrazitim smislom za simboliko je izoblikoval izviren in prepoznaven slog, je poudaril Komelj.

FOTO: Tatjana Splichal

Življenje, ki sešteva, ne odšteva

O vtisih, ki so se oblikovali ob srečanjih z Grumom, je tudi kot Slovenec, rojen v Argentini, nato spregovoril direktor Družine Tone Rode. Izpostavil je Grumovo zmožnost, da v svoji človeški in umetniški celovitosti uspešno povezuje slovenstvo in argentinstvo, ter dejstvo, da je kot človek spomina prek slovenske tragike postal občutljiv za vsako krivico – »lastna izkušnja mu je omehčala umetniško srce v novo občutljivost za svet okoli sebe«. 

Direktor Družine Tone Rode. FOTO: Tatjana Splichal

Umetnik in obrtnik hkrati ostaja človek, ki v svojem življenju sešteva, ne odšteva, je dejal Rode in zaključil, da se v liku Marjana Gruma nakazuje, kako raznolika je skupnost, ki se je onkraj oceana v polnosti in svobodi razvijala v svoji slovenskosti in argentinskosti.

Pogovor je povezoval David Ahačič. FOTO: Tatjana Splichal

Zanimiva za španski jezikovni prostor

Monografija, ki je izšla junija letos, je po več kot desetih predstavitvah na slovenskem narodnostnem prostoru prejšnji teden doživela tudi prvo špansko predstavitev – 22. novembra so jo ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva v Argentini predstavili v muzeju Museo Conventillo Marjan Grum v Buenos Airesu. Odmeven dogodek o umetniku svetovnega slovesa je ob prijavljenih pritegnil tudi številne druge udeležence.