Udeleženci so skozi pripravo tradicionalnih jedi raziskovali okuse dveh narodov ter ob tem spoznavali pomen hrane kot pomembnega dela kulturne dediščine, identitete in povezovanja med ljudmi.

Slovenski del delavnice je vodil Marko Čižman, avtor dveh kuharskih knjig, ukrajinski del pa Oksana Magur. Skupaj z udeleženci sta pripravila tri značilne jedi, slovenske štruklje, prekmursko gibanico in ukrajinski boršč.

Priprava štrukljev. FOTO: arhiv Škofijske karitas

Poudarek delavnice je bil predvsem na sodelovanju in skupni pripravi hrane. Vsi udeleženci so aktivno sodelovali pri celotnem procesu, od priprave sestavin do kuhanja in peke. Ob delu so se spontano pogovarjali o kulinaričnih navadah, družinskih receptih, običajih in vsakdanjem življenju, kar je ustvarilo sproščeno in povezovalno vzdušje.

Kuhanje boršča. FOTO: arhiv Škofijske karitas

Posebno zanimanje je pritegnila priprava boršča, ene najbolj priljubljenih ukrajinskih jedi. Nepogrešljiva sestavina boršča je rdeča pesa, ki jedi daje značilno rdečo barvo, poleg nje pa jed običajno vsebuje še meso, zelje, korenje, česen, čebulo in krompir. Udeleženke so se priprave lotile z veliko predanostjo. Dve izmed njih sta doma pripravili tudi verenike , tradicionalne cmočke z zeljem, ter spekli česnove bombete, ki se odlično podajo k boršču in dopolnijo njegovo bogato aromo.

Tradicionalna hrana ljudi povezuje z njihovimi koreninami, ohranja običaje, recepte in spomin na pretekle generacije.

Oksana Magur in Marko Čižman. FOTO: arhiv Škofijske karitas

Prekmurska gibanica, štruklji in boršč niso bili le hrana, temveč pomemben simbol kulture, zgodovine in načina življenja naroda, iz katerega izvirajo. Tradicionalna hrana ljudi povezuje z njihovimi koreninami, ohranja običaje, recepte in spomin na pretekle generacije. Ko govorimo o teh jedeh, govorimo tudi o družini, praznikih in načinu, kako se kultura prenaša iz roda v rod. Prav zato imajo takšne jedi veliko globlji pomen od same prehrane, saj postanejo del skupne dediščine in narodne identitete.

Pokušina štrukljev. FOTO: arhiv Škofijske Karitas

Dogodek je dodatno obogatila slovenska in ukrajinska ljudska glasba, ki je ustvarila prijetno in domače razpoloženje ter še poudarila občutek povezanosti med kulturama. Delavnica je znova pokazala, da lahko tudi skozi hrano najdemo skupne točke, gradimo medsebojno razumevanje, spoštujemo raznolikost ter ustvarjamo mostove med ljudmi in kulturami.