Zapri
Iskanje

Maronitska cerkev hvaležna papežu

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 22. 06. 2021 / 06:22
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.06.2021 / 09:46
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Maronitska cerkev hvaležna papežu

Maronitska cerkev hvaležna papežu
Sklep sinode maronitskih škofov, kmalu odprtje v eksploziji poškodovane cerkve v Bejrutu.

Čiščenje uničene cerkve po eksploziji FOTO: Vatican Media

Ob sklepu redne letne sinode se je Maronitska cerkev v Libanonu zahvalila papežu Frančišku za njegovo zanimanje, ki ga izkazuje tej preizkušani deželi in ohranjanju njene edinosti. Udeleženci zasedanja so obenem izpostavili papeževa prizadevanja, da bi Libanon ostal misijonska dežela in zgled mirnega sožitja ter da bi znova pridobil svoj pomen, kot je po navedbah avstrijskega Kathpressa poročal italijanski portal Il Sismografo.

Člani sinode so izrazili tudi svojo podporo nameri patriarha Behare Raia, da reši Libanon po številnih propadlih poskusih oblikovanja nove vlade ter da ohrani njegovo nevtralnost. Ob začetku redne letne sinode največje krščanske skupnosti v Libanonu 9. junija je kardinal Rai pojasnil, da je upanje prebivalcev Libanona zdaj na ramenih Cerkve, potem ko so po vseh udarcih in razočaranjih izgubili vse zaupanje v politiko in posvetno oblast. Za Cerkev ta »grenka moralna stvarnost« predstavlja dolžnost, da »odpoved države in pristojnih do vseh državljanov« nadomesti prek svojih ustanov.

Libanonci: zapostavljen narod, ki mora prosjačiti

Kardinal Rai političnemu vodstvu očita, da je iz Libanoncev naredilo zapostavljen narod, ki mora prosjačiti. Cerkev preprosto ne sme molče in nedejavno opazovati, ko se »narodu dogajajo politične, socialne in eksistencialne krivice, ko se jim odreka hrano in zdravila, njihove temeljne človekove pravice, predvsem pa možnost, da bi v domovini lahko delali za preživetje in živeli v dostojanstvu«.

Vodilna tema tokratne sinode je bila »Kam gre moja Cerkev?«. Maronitski predstavniki iz Libanona in diaspore so ob tem razpravljali o aktualnih vprašanjih maronitske Cerkve v državah, v katerih je ta navzoča.

Bejrut: v eksploziji poškodovana cerkev kmalu odpira svoja vrata

Skoraj leto dni po eksploziji v bejrutskem pristanišču naj bi v letošnjem juliju znova odprla svoja vrata jezuitska cerkev sv. Jožefa v bejrutskem starem mestnem jedru Achrafieh, kjer večinoma živijo kristjani. V eksploziji močno poškodovano svetišče je bilo obnovljeno tudi s pomočjo darov katoliške človekoljubne organizacije Pomoč Cerkvi v stiski.

V eksploziji 2.750 ton amonijevega nitrata v nezavarovanem skladišču v bejrutskem pristanišču na obali Sredozemskega morja je življenje izgubilo najmanj 190 oseb, ranjenih in poškodovanih je bilo okoli 6.500. Pristanišče in drugi deli mesta so bili povsem uničeni, okoli 300.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo.


Eksplozija v bejrutskem pristanišču 4. avgusta 2020 FOTO: Vatican Media

V eksploziji razneslo 95 odstotkov okenskih stekel

Leta 1875 postavljena cerkev je okoli tri kilometre oddaljena od bejrutskega pristanišča. V eksploziji 4. avgusta lani so bila po navedbah pristojnega inženirja Farida Hakimeja uničena vsa okna in lesena vrata. Poškodovane so bile tudi streha, vmesna etaža in osvetljava.

»Cerkev sv. Jožefa je bila v eksploziji močno poškodovana. Uničeni so bili okenski okvirji in lesena vrata, pa tudi streha svetišča,« je pojasnil Hakime. Zaradi eksplozije je razneslo 95 odstotkov okenskih stekel. Po eksploziji je na stavbi nastalo še veliko razpok, na srečo pa nikoli ni obstajala nevarnost, da bi se stavba v celoti zrušila, zato so kmalu lahko začeli z obnovitvenimi deli.

Svete maše v arabščini, angleščini in francoščini

Jezuitski pater Salah Abou Jaoude, ki skrbi za cerkev sv. Jožefa, je za človekoljubno organizacijo Pomoč Cerkvi v stiski sporočil: »Nova vrata bodo dostavljena in vgrajena v prihodnjih dneh. Tudi beljenje in obnova električne napeljave se zaključujeta, ostaja le še temeljita obnova vmesne etaže.«

Julija naj bi v svetišču znova začeli obhajati bogoslužja v širšem okvirju. Jezuitska cerkev sv. Jožefa je zatočišče številnih mednarodnih občestev. Svete maše med drugim obhajajo v arabščini, angleščini in francoščini. Bogoslužja obhajajo po maronitskem obredu. Jezuiti v Bejrutu med drugim vodijo univerzo, ki je prav tako poimenovana po sv. Jožefu in sodi med največje izobraževalne ustanove na Bližnjem vzhodu.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh