Na dan smrti arhitekta Jožeta Plečnika, 7. januarja, bo nadškof Stanislav Zore v ljubljanski stolnici daroval mašo. Na pogrebu "genija in svetnika", kot Plečnika nazivajo poznavalci njegovega življenja in arhitekturnega opusa, januarja 1957 je škof Anton Vovk takole pridigal: »Minili so božični dnevi, prazniki učlovečenega Odrešenika in prazniki slovenske domačnosti ... Ko so pa s svojim praznikom odšli Trije modri, ki so Odrešeniku prinesli darove: zlata, kadila in mire, je že v naslednjem dopoldnevu položil tudi veliki pokojnik vse zaklade svojega nedosegljivega duha pred Boga, sodnika vseh živih in mrtvih. Raziskovalci njegovega izrednega in plodovitega življenja bodo te zaklade študirali, uporabljali in poveličevali, dokler bo slovenska in zraven še dunajska in češka hvaležnost živela. Moja dolžnost pa je, da skromnemu mojstru izrečem ob grobu zahvalo v imenu Cerkve in še posebej v imenu ljubljanske škofije za njegova pomembna sakralna poklonila.«

Jože Plečnik pred svojim domom v Trnovem

O življenju in delu Jožeta Plečnika obširno pišemo v novi tiskani številki Družine. Poleg duhovnega portreta objavljamo pogovor z duhovnikom Antonom Berčanom, župnikom v Ribnici, ki je na temo sakralnih del in duhovnega življenja arhitekta Plečnika napisal magistrsko nalogo. Na vprašanje, ali lahko Plečnika razume nekdo, ki ni veren, je župnik Berčan odgovoril: "Lepo arhitekturo lahko prepozna tudi neveren človek; ne more pa razumeti sporočila nekdo, ki nima vedenja o krščanski veri, ki ne pozna Svetega pisma … Če Plečnik ne bi poznal teologije, bi lahko delal neumnosti. Plečnik je z znanjem, vedenjem in v povezanosti s Kristusom pokristjanil antiko. Kot sta Akvinski in Avguštin pokristjanila Platona in Aristotela, tako je Plečnik pokristjanil antiko. Poganskim temeljem je dal krščanski pridih."


Anton Berčan, župnik v Ribnici

V novi Družini smo pripravili tudi celostransko fotoreportažo iz cerkve v Stranjah, ene zadnjih celovitih Plečnikovih del, mnogi opremi v cerkvi, ki je bila med drugo svetovno vojno močno oskrunjena in spremenjena v bunker, rečejo kar Plečnikov "labodji spev", umetnostni zgodovinar France Stele pa je zapisal, da je stranjska cerkev "muzej Plečnikove umetne obrti" ...


Plečnik je za cerkev v Stranjah načrtoval takorekoč vse: oltarje, prižnico, svečnike, lestence, klopi, naredil je tudi karnise za zavese in verjetno je stranjska cerkev edina z zavesami ... Opremil je tudi zakristijo in uredil krstilnico pod korom.