Sinoči je pri frančiškanih na Tromostovju somaševanje vodil pater cistercijan Branko Petauer, župnik iz Nadrahove rojstne župnije Stična. 

Pater cistercijan Branko Petauer. FOTO: Tatjana Splichal 

Nastopil je Cerkveni mešani pevski zbor iz Stične, ki je pel pod vodstvom in ob orgelski spremljavi mag. Žige Jernejčiča. 

Cerkveni mešani pevski zbor ob spremljavi Žige Jernejčiča. FOTO: Tatjana Splichal 

Kakšnim zvezdam sledimo?  

Romana Bider, voditeljica spravne pobude Vseposvojitev, je v nagovoru izpostavila vprašanje, kakšnim »zvezdam« sledimo na poti skozi življenje proti večnosti. Opozorila je, da nas pogosto pritegnejo bleščeči utrinki, ki hitro ugasnejo in človeku ne dajejo prave orientacije, medtem ko so resnične vodnice tiste zvezde, ob katerih se ne izgubimo.

Po njenih besedah je Božji služabnik Ignacij Nadrah s svojim življenjskim pričevanjem za nas kot zvezda Severnica, ki kaže pravo smer. Sledenje njegovi poti pomeni hojo v smeri sprave, edinosti in vrednot, ki jih je v svojih verzih ubesedil France Prešeren: »De bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije, in spet zedinil rod Slovenšne cele!«

Življenje Ignacija Nadraha

Pater cistercijan Branko Petauer je predstavil življenje Ignacija Nadraha: »Rodil se je 21. julija 1896 na Mrzlem polju, nedaleč od sedanje župnijske cerkve v Ivančni Gorici. V kmečki družini, v kateri je bilo veliko otrok, je bil Ignacij prvorojenec. Šolal se je v Škofovem zavodu v Ljubljani. Leta 1916 je šolanje zaključil z maturo, ki jo je popisal dr. Janez Gnidovec, poznejši božji služabnik.«

Ignacij Nadrah. FOTO: Tatjana Splichal 

V času 1. svetovne vojne je začel študij v bogoslovju kar v Stični. Škof dr. Anton Bonaventura Jeglič ga je 18. julija 1920 posvetil v mašnika. Prva tri leta duhovništva je deloval v goriški nadškofiji. Kot kaplan je najprej dobrega pol leta deloval v Solkanu, maja 1921 pa je bil prestavljen v Kobarid. Zaradi pritiska Italijanov se je leta 1923 umakniti v Jugoslavijo. Ker je bilo tedaj v ljubljanski škofiji dovolj duhovnikov, v mariborski pa jih je primanjkovalo, je Ignacij zaprosil za sprejem v mariborsko škofijo. Službo kaplana je opravljal pri Sv. Trojici v Halozah, v Hočah in na Muti. Prvega julija 1928 je prevzel romarsko župnijo Sv. Marije v Puščavi pod Pohorjem.

Umor 9. januarja 1947 v Puščavi

»9. januarja 1947 je bil Ignacij sam doma v župnišču v Puščavi; njegova gospodinja je takrat za nekaj dni odšla na dopust, na Dolenjsko. Ignacij je dobil obisk nekega moškega. Že 8. januarja zvečer se ne neki človek pritihotapil iz šolskega dela župnišča in se skril. Tam je preživel noč. Ko se je zjutraj Ignacij odpravljal k svetu maši v cerkev, ga je ta moški pričakal pri župnišču. Dvakrat ga je možno udaril z železnim drogom po glavi. Ignacij je obležal v luži krvi.«

Ko je prišel ministrant do cerkve, je videl, da je ta še zmeraj zaprta. Odhitel je do župnišča in našel župnika Ignacija ležečega v krvi.«

Več v pridigi, ki je dostopna na spodnjem videoposnetku.

Pesem Gregorja Čušina

Ob koncu maše so zbrani kot običajno prisluhnili recitaciji pesmi Gregorja Čušina, ki v pesniški besedi predstavlja vsakega od slovenskih mučencev pri mašah na pobudo Vseposvojitve:

Še več fotografij je na voljo v spodnji fotogaleriji:

1/10