Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v torek, 23. avgusta 2016, v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani ob 18.30 daroval mašo.

Po maši bo kratka akademija in nagovor pisateljice, publicistke in prevajalke Alenke Puhar.

Prav tako v torek, 23. avgusta, Študijski center za narodno spravo organizira spominsko slovesnost, ki bo ob 16.30 v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovni 3 v Ljubljani z odprtjem razstave STOP, cenzura! prepovedana literatura in knjižnice 1945-1991, avtorice Helene Janežič. Ob 17.30 bodo pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike (Prešernova 31) položili cvetje in prisluhnili nagovoru namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane. 

Prepoznati totalitarne režime

Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri so med drugim države članice Evropske zveze in njene predstavnike pozvali k razglasitvi 23. avgusta za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in režimov, je bila sprejeta aprila 2009 v Evropskem parlamentu. Resolucija opozarja na pomen spoštovanja človekovih pravic in svoboščin in na to, da Evropa ne bo združena, dokler ne bo sposobna prepoznati nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov kot skupno evropsko dediščino in dokler ne bo zmožna v odprtem in temeljitem pogovoru obsoditi vseh zločinov proti človeštvu v prejšnjem stoletju.

23. avgusta leta 1939 sta sovjetski in nemški zunanji minister, Joachim von Ribbentrop kot predstavnik nacistične Nemčije in Vjačeslav Mihajlovič Molotov kot predstavnik komunistične Sovjetske zveze, podpisala pakt o nenapadanju, ki pa ga je Nemčija prekršila 2. junija 1941, ko je nemška vojska vdrla v Sovjetsko zvezo.

V Sloveniji je bil dan spomina na žrtve sprejet na dopisni seji vlade 8. avgusta 2012, prva spominska slovesnost pa je bila že leta 2009. Namen dneva je ohranjanje spomina na žrtve množičnih izgonov in pobojev in spodbujanmokratičnih vrednot z namenom krepitve miru in stabilnosti v Evropi.

23. avgusta leta 1939 sta sovjetski in nemški zunanji minister, Joachim von Ribbentrop kot predstavnik nacistične Nemčije in Vjačeslav Mihajlovič Molotov kot predstavnik komunistične Sovjetske zveze, podpisala pakt o nenapadanju, ki pa ga je Nemčija prekršila 2. junija 1941, ko je nemška vojska vdrla v Sovjetsko zvezo.

Zlo stoletja

O totalitarnih sistemih, komunizmu in nacizmu je v knjigi Zlo stoletja razmišljal Alain Besançon in obsodil dejanja obeh, nenehno pa opozarja na to, da bi oba režima morali soditi z istimi merili.

Vir: SŠK, arhiv Družine