Mateja Ratej o komunističnih aktivistih v Mariboru med nacisti in Udbo

Zgodovinarka Mateja Ratej (1974, Maribor), je zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, je urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij. Zdaj jim je pridružila novo Mateja Ratej, z naslovom Foltrefer in podnaslovom Instinkt preživetja v Mariboru v 40. letih 20. stoletja.

Informbirojevski ali udbovski procesi

»Foltrefer obravnava družbeno turbulentni čas mariborskih štiridesetih let 20. stoletja, ki je zaradi preloma epoh le redko obravnavan v isti sapi. To je pripoved o navdihujoči moči gosto razpredene nevidne mreže ljudi, ki je leta 1941 nastala kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda in bila zmožna z nenehno vznikajočimi interakcijami med ljudmi organsko delovati samo v ekstremnih razmerah med življenjem in smrtjo. Arhivski viri, ki bistveno podpirajo pripoved monografije, so nastali v času informbirojevskih procesov /šlo je za udbovske procese/, zaradi časovne bližine pa so zgodovinopisno izredno izpovedni. Spregovorijo nam o politični aktivaciji prebivalstva, ki se je do nastopa vojne zaradi nakopičenih kriz in posledičnega pomanjkanja družbenih perspektiv vdajalo apatiji in eskapizmu. Rdeča nit analize je silovita in protislovna kompleksnost Maribora, ki v monografiji figurira kot napaka, motnja v sistemu nacionalne zgodovine, saj ko govorimo o drugem največjem slovenskem mestu med zadnjo svetovno vojno, sintagma narodnoosvobodilno gibanje dvakratno obvisi v zraku – najprej kot narodno in nato kot osvobodilno. Knjiga je obenem mikroskopski pregled družbenega tkiva v letih vojne, ki je ženskemu spolu z brutalno silo omogočila vstop v javno sfero. Ne nazadnje je Foltrefer tudi poklon slovenskemu učiteljstvu, saj so bili najtesnejši sodelavci osrednjega organizatorja mariborskega odpora Dušana Špindlerja učitelji in učiteljice.«

Beletrina, Mateja Ratej, Foltrefer – odlomekFranc Zalaznik - Leon (Dolga in težka pot, 1963): »Tine /Franc Ravnikar - Tine/ je prignal Lošnjaka in ga pobil s sekiro.« Foto: Ivo Žajdela

Pohorski bataljon je zanjo brezmadežna vojska

Konec citata. Tako je knjigo Mateje Ratej Foltreter v javnost pospremila založba. Besede, polno vznesenih besed. Še veliko več jih je v knjigi, pravzaprav so v njej cele strani, napolnjene z značilnim »imaginarijem« novodobne konstruirane mitologije Ratejeve.

Mariborska zgodovinarka Mateja Ratej piše takšna besedila (v knjigah in dnevnih časopisih), da jo lahko označimo s terminom aktivistka. Je levo usmerjena, z novodobno mitologizacijo zagovarja partizanstvo in predvsem komuniste, ki so ga organizirali. Pohorski bataljon je zanjo brezmadežna vojska, ki se je upirala nemškemu okupatorju. Zanjo ne obstaja, da so jo ustanovili komunisti, tako kot vse ostale partizanske enote po Sloveniji, za potrebe paravojske in pohoda na oblast z zlorabo okupacije in upora (boja) proti okupatorju. France Filipič in Franc Zalaznik - Leon (Dolga in težka pot, 1963) sta dovolj jasno pisala o tem, kaj je Pohorski bataljon počel jeseni 1942 in zakaj so ga nato v začetku leta 1943 uničili. Pri obeh omenjenih avtorjih ni potrebno veliko znanja in natančnega branja, da vidiš, da je, poleg osnove, da je šlo za komunistično paravojsko, šlo jeseni 1942 za izrazito roparsko in morilsko tolpo. Očitno Mateja Ratej raje živi in deluje v njenem »imaginariju« mitologije o komunistih, NOB in Pohorskem bataljonu, čeprav je, na osnovi virov Filipiča in Zalaznika, objavljena tudi zgodba o Pohorskem bataljonu (v tiskanem in spletnem mediju), ki je partizanska mitologija ne zanima. Ker je ne more in se ne spodobi.

Franc Zalaznik - Leon (Dolga in težka pot, 1963): »Domačin Rado /Zdravko Čebular - Rado, politkomisar 3. čete/ je zahteval, da kaznujemo še ženo. Tine je stopil ponjo in jo prignal. Ko je bilo končano tudi z njo, smo vrgli obe trupli v ogenj in tovarno zažgali.« Propagandna razstava ob Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Foto: Ivo Žajdela

Da je »le komunizem« »dosledno vztrajal pri politični enakosti« žensk?!

Takšna Mateja Ratej je zdaj napisala knjigo z naslovom Foltrefer, s podnaslovom »Instinkt preživetja v Mariboru v 40. letih 20. stoletja«. V njej je šla po sledi komunističnih aktivistov v Mariboru med drugo svetovno vojno in nemško okupacijo. Opisala je tudi njihovo povojno zgodbo pri tistih, ki so vojno preživeli.

Čeprav so bili ti aktivisti predvsem komunistični aktivisti, glavni radikalizirani pred vojno, ki sta jih Kardelj in Kidrič vpregla, tako kot mnoge drugod po Sloveniji, v svoj »revolucionarni« stroj, v zlorabo okupacije za boj za (komunistično totalitarno) oblast, ona o tem ne ve nič. Zanjo so bili vsi ti, tako kot komunistični aktivisti v severovzhodni Sloveniji, kot komunisti nasploh, izraziti pozitivci. Po njenem je bil negativec Anton Korošec, ki ga je kot takšnega omenila tudi v tej knjigi. Komunisti pa so si prizadevali za »socialno enakost« in »socialno pravičnost« (str. 267), »le komunizem« pa je »dosledno vztrajal pri politični enakosti« žensk (str. 219).

Podaljšana roka Kardelja in Kidriča Franc Rozman - Stane je Pohorski bataljon oblikoval v izrazito komunistično paravojsko. Med komunističnimi aktivisti so bile tudi aktivistke, Pepca Urisek - Zmija (propagandna razstava ob Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru). Foto: Ivo Žajdela

Ratejeva konstruira novo, svojo mitologijo o komunistkah in komunistih

Ratejeva nič ne ve, da so komunisti ubijali tudi ženske. Že leta 1942 so jih na ozemlju današnje Slovenije umorili na desetine in desetine. Med drugim je zgodovinar dr. Milko Mikola leta 2024 izdal knjigo z naslovom Neoprostljivo, v kateri piše predvsem o ženskah, ki so jih med drugo svetovno vojno v Sloveniji umorili komunisti s svojimi partizani (238 strani).

Pa tudi o »socialni enakosti« in »socialni pravičnosti« komunistov bomo morali še veliko povedati.

V knjigi Foltrefer pa Ratejeva konstruira novo, svojo mitologijo o komunistkah in komunistih. Zanjo je verjetno normalno, da se vrtci imenujejo po komunističnih aktivistkah. Da predšolskim otrokom vsiljujejo mitologijo o komunistkah.

In komunistična aktivistka Pavla Mede. Foto: Ivo Žajdela