Maurizio pozna vse papeže, ki so v zadnjih 60 letih počitnikovali v Castelgandolfu: kot v prispevku za avstrijski Kathpress piše njihove dopisnica Sabine Kleyboldt, se tamkajšnji domačin preživlja z barom in prodajo spominkov (zdaj znova) številnim turistom, ki se ustavijo v mestecu ob Albanskem jezeru.

68-letni Italijan je svoj prvi »papeški« trenutek doživel pri enajstih letih: »Bil sem najvišji v razredu, zato me je ravnatelj izbral, da svetemu očetu podarim lilijo.« To je bilo leta 1968, ko je Pavel VI. v Castelgandolfu odprl šolo, poimenovano po njem – »čudovit trenutek!« Sledilo je še kar nekaj papežev in še dosti več nepozabnih trenutkov v Maurizijevem življenju.

Pavel VI., Janez Pavel II., Benedikt XVI., Frančišek in zdaj Leon XIV. – Maurizio je spoznal vse. Je lastnik bara in trgovine s spominki »L'Emporio« v Castelgandolfu, kjer večina papežev že okoli 400 let preživlja vroča italijanska poletja. Le »33-dnevni papež« Janez Pavel I. leta 1978 ni prišel do papeške rezidence ob modro-zelenem hribovskem jezeru. O papežu Frančišku pa ima Maurizio tudi kaj povedati …

Vsi fantje so želeli ministrirati pri maši s papežem: nositi križ, zvoniti pri povzdigovanju in podobno.

Pavel VI.: šola in socialna stanovanja

»Pavel VI. je dal tukaj zgraditi celo naselje socialnih stanovanj; veliko je storil za Castelgandolfo,« se v pogovoru za Kathpress spominja Maurizio, ko sedi v pisarni svojega bara in ponosno lista veliko spominsko knjigo, polno fotografij in zgodb, ki jo, kot ponosno pove, »ureja lastnoročno«. Večkrat je ministriral pri mašah s papežem: »To so želeli početi vsi fantje: nositi križ, zvoniti pri povzdigovanju in podobno.«

Nato nekoliko otožno pripomni, kako je Pavel VI. 15. avgusta 1977 preroško napovedal svojo smrt: »Čutim, kako mi usihajo moči; kdo ve, ali bom prihodnje leto še vedno tukaj z vami?« je takrat dejal skoraj 80-letni Giovanni Battista Montini. In res: 6. avgusta 1978 je Pavel VI. umrl – v Castelgandolfu.

V svoji trgovini s spominki ima Maurizio tudi fotografijo svojega srečanja z Janezom Pavlom II. FOTO: zajem zaslona/ilnordest.it

»Janez Pavel II. je bil pravi vulkan!«

Potem je prišel Janez Pavel II. »Bil je pravi vulkan!« se navdušeno spominja Maurizio. Že prvi nastop Karola Wojtyle kot novoizvoljenega papeža je bil »zmagoslavje«: »Stal je na pragu svojega avtomobila in mahal ljudem; bil je preprosto spontan in pristen; to mu je šlo dobro od rok,« pripoveduje oče treh odraslih otrok. »Nekoč smo bili v papeški rezidenci in moj sinko, ki danes meri 1,96 metra, je bil nekoliko v zadregi. Nismo vedeli, kdaj naj odidemo.« Potem je Wojtyla s svojim značilnim globokim glasom preprosto rekel: »Arrivederci«: »Na nek način je bil eden izmed nas.«

Maurizieva knjiga vsebuje veliko fotografij njegovih srečanj s Petrovimi nasledniki. »Hja, moji lasje takrat še niso bili tako sivi,« pojasni v pogovoru za Kathpress in se nasmehne fotografiji, na kateri je z Benediktom XVI. Nemški papež je bil po njegovih besedah »zelo dober človek«: »Nekoč sem ga obiskal, da bi blagoslovil velik bronasti medaljon, ki smo ga naročili pri umetniku v počastitev 25. obletnice smrti Pavla VI. Eden od njegovih uslužbencev je želel, da bi čim prej odšli, papež pa nas je še naprej prijazno spraševal to in ono, zato smo ostali pri njem dobre četrt ure.«

[Med Frančiškovim pontifikatom] smo bili tule v Castelgandolfu kot sirote, zdaj pa imamo znova svetega očeta, ki se zanima za nas.

Frančišek mu je dal »košarico«

In papež Frančišek? Maurizijeve oči se napolnijo z žalostjo, ko pomisli na nenavadno srečanje avgusta 2013. Frančišek, ki je bil tedaj na položaju pet mesecev, je na trgu obhajal sveto mašo ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Ko naj bi se bil že davno vrnil v Vatikan, so na Maurizijeva vrata potrkali vznemirjeni vatikanski policisti: »Brž, odklenite cerkev, papež jo želi obiskati,« so rekli možje. »Kaj ste pili?« jih je vprašal Maurizio, ki je bil takrat tudi ključar domače cerkve. Naposled jim je verjel in je Frančiška popeljal na ogled župnijske cerkve sv. Tomaža Villanovskega.

»Na koncu sem rekel: sveti oče, upamo, da Vas bomo kmalu spet videli v Castelgandolfu!« In papež Frančišek je odgovoril … nič. »Vsa ta leta sem imel to veliko željo in pri tem je ostalo«, pravi še vedno nekoliko zamišljen. Kot spominjajo pri Kathpressu, je argentinski papež rimska poletja preživljal v Vatikanu, v papeški poletni rezidenci pa je dal urediti muzej. »Tule v Castelgandolfu smo bili kot sirote, zdaj pa imamo znova svetega očeta, ki se zanima za nas,« Maurizio zadovoljno namigne na Leona XIV.

Maurizio pred svojim barom. FOTO: FB/Pro Loco Castel Gandolfo

Leon XIV. – mešanica Wojtyle in Ratzingerja

Odkar je Robert Francis Prevost, prvi Američan na papeškem sedežu, v letošnjem juniju prvič obiskal Castelgandolfo, so Castellani znova malodane blaženi od sreče. Na steni Maurizijeve hiše še vedno visi napis »Benvenuto Santo Padre Leone XIV«. Pri Leonovi prvi maši v župnijski cerkvi mu je Maurizio, ki velja za pomembno osebnost v domačem kraju, smel seči v roko. »Leon ni zelo zgovoren,« razčlenjuje novega papeža: »Toda ko v množici zagleda majhne otroke, jih prijazno blagoslovi z veliko ljubeznijo.« Leonove kretnje ga spominjajo na mladostnegaa Wojtylo iz njegovih zgodnjih let, toda zdi se skoraj tako zadržan kot Ratzinger.

»Ko je papež tukaj, je to v korist gospodarstvu na celotnem območju,« pojasnjuje gostinec. Ko je Leon v začetku julija ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu s svojega balkona kazal veličasten razgled na jezero, ga je znova opazoval ves svet. In od 13. do 17. avgusta je Leon XIV. spet tukaj za nekaj dni: »Prav nič drugega mu ni treba storiti; to nam povsem zadošča.«