Med dvajsetimi novimi spomeniki, ki jih je Unescov odbor razglasil za svetovno kulturno dediščino, je tudi precej krajev verskega značaja. Za kristjane je posebej pomembno, da je na seznam uvrščena tudi bazilika Jezusovega rojstva v Betlehemu in tamkajšnja romarska pot. S sprejemom bazilike na seznam so na njem prvič v zgodovini zastopana tudi Palestinska avtonomna območja, kar pa je sprožilo kritiko s strani Izraela, ki je odločitev označil za politično.

Nekaj prahu je bilo dvignjenega tudi v puščavskem mestu Timbuktu v zahodnoafriški državi Mali, ki prav tako velja za krizno območje. Mesto je že nekaj časa uvrščeno na seznam svetovne kulturne dediščine, odslej pa je tudi na rdečem seznamu ogroženih krajev. Pet do šest izmed skupno šestnajstih mavzolejev in tudi mošejo Sidi Yahija so poškodovali islamski skrajneži, kar so na sedežu Unesca v Parizu označili kot ‘tragedijo’ in ‘zločin proti svetovni zgodovini’.

Med nove spomenike svetovne kulturne dediščine so uvrščeni kraji človeške evolucije v izraelskem Karmelskem gorovju; področje, na katerem je po starozaveznem izročilu kralj David okoli leta 1000 pred Kristusom umestil svoje kraljestvo, sodi med najzgodnejše naselbine človeštva. V jamah Karmelskega gorovja so bili odkriti sledovi neandertalcev in arhaičnega homo sapiensa iz obdobja pred okoli sto trideset tisoč leti.

Na seznam svetovne kulturne dediščine je po novem uvrščena tudi dediščina živega srebra v Idriji, kar je za Slovenijo izjemen dosežek.

Na Unescovem seznamu je trenutno 961 spomenikov v 157 državah. Od tega je 745 kulturnih in 187 naravnih spomenikov, 29 spomenikov pa sodi v obe kategoriji.

Povezave: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/1B3F4BDBC0BED966C1257A2F0033CC12?OpenDocument