33. podelitev nagrad in priznanj je potekala v ponedeljek, 2. novembra, v veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani, pred tem pa so v avli Ministrstva za kulturo RS odprli razstavo o nagrajenkah in nagrajencih in njihovem delu. Poleg treh nagrad za življenjsko delo – prejeli so jih Andrejka Ščukovt, dr. Philip F. J. Mason in Dušan Strgar (posthumno) – so podelili tudi šest Steletovih priznanj. Za leto 2024 ga je med drugimi prejel p. Nikolaj Žvokelj (OFM) za izjemna prizadevanja za obnovo samostanske cerkve Kostanjevica v Novi Gorici in promocijo samostana. Cerkev iz 17. stoletja slovi med drugim po tem, da so v njeni kripti pokopani zadnji člani francoske kraljevske družine Bourbon.

Cerkev in samostan na Kostanjevici pri Novi Gorici. FOTO: Ivo Žajdela

Prejemniki Steletovih nagrad in priznanj za leti 2024 in 2025. FOTO: Tatjana Splichal

Poklon celotni ekipi in frančiškanski družini

»To priznanje mi pomeni zelo veliko, zlasti zaradi dobrega sodelovanja samostana z novogoriško območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V drugi vrsti pa je to poklon celotni ekipi in frančiškanski družini na Kostanjevici, da je ta podvig zdržala, saj je ta projekt trajal osem oziroma devet let. Največje zadovoljstvo sem občutil ob zaključku obnove, največji izziv pa je vselej zagotoviti denar,« je povedal v kratkem pogovoru za Družino, tik preden je danes zjutraj z zagrebškega letališča poletel proti Avstraliji.

P. Niko Žvokelj ob prejemu priznanja v Narodni galeriji. FOTO: Tatjana Splichal

P. Niko je sicer zdaj gvardijan frančiškanskega samostana v Novem mestu v Župniji Novo mesto - Sv. Lenart. A Novo mesto mu ni tuje. Na tamkajšnji gimnaziji, ki so jo v preteklosti kar 125 let vodili in na njej poučevali frančiškani, je namreč maturiral leta 1973. Med letoma 1982 in 1986 je nato v dolenjski prestolnici opravljal kaplansko službo, tako da zdaj uči verouk vnuke svojih nekdanjih učencev.

Eden pomembnejših baročnih spomenikov na Primorskem

»Pater Niko Žvokelj je s svojim delom v samostanu Kostanjevica pomembno prispeval k ohranjanju, raziskovanju in promociji samostanske dediščine,« so podeljevalci priznanja zapisali v utemeljitvi. Po ponovnem imenovanju za gvardijana frančiškanskega samostana leta 2016 si je namreč p. Niko zadal zahtevno nalogo celovite obnove notranjščine samostanske cerkve Marijinega oznanjenja, enega pomembnejših baročnih spomenikov na Primorskem.

P. Niko Žvokelj je sedaj gvardijan frančiškanskega samostana v Novem mestu v Župniji Novo mesto - Sv. Lenart. FOTO: Tatjana Splichal

Kulturni spomenik državnega pomena

Večletna obnova, ki je potekala med letoma 2017 in 2024, je omogočila restavriranje štukatur in poslikav v celotni cerkvi. Raziskave in konservatorsko-restavratorska dela so razkrila izjemno umetnostno kakovost spomenika ter prispevala k njenemu boljšemu razumevanju in umestitvi v širši evropski prostor, so ob tem poudarili v Slovenskem konservatorskem društvu. »S svojim zavzemanjem je pater Niko pomembno prispeval tudi k temu, da je bil Frančiškanski samostan Kostanjevica s cerkvijo, Škrabčevo knjižnico in grobnico Burbonov leta 2024 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.«

Grobnica Burbonov pod cerkvijo. FOTO: Ivo Žajdela

Vezni člen

Pri uresničevanju tako obsežnih projektov je p. Niko znal povezovati samostansko skupnost, župljane, lokalno okolje, kulturne ustanove in strokovnjake ter uspešno zagotavljati potrebna finančna sredstva, ugotavljajo v Slovenskem konservatorskem društvu in dodajajo, da je pri tem dosledno spoštoval načela in odločitve konservatorske in restavratorske stroke.

P. Niko Žvokelj z ministrico za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. FOTO: Tatjana Splichal

Jubilejno leto 2023

Njegovo delo presega samo obnovo spomenika, saj je z različnimi prireditvami, razstavami, publikacijami in dokumentarnim filmom dediščino Kostanjevice približal širši javnosti. »Posebej velja izpostaviti jubilejno leto 2023, ob štiristoletnici prve cerkvice na Kostanjevici, ko je pripravil program z več kot osemdesetimi prireditvami. Pomemben je tudi njegov prispevek k izobraževanju mladih v okviru delavnic Zakladi naše Kostanjevice.«

P. Niku sta čestitala tudi br. Bernardin (Domen) Iljaš in p. Christian Gostečnik. FOTO: Tatjana Splichal

Kulturno dediščino je približal ljudem

Kot so še podčrtali v stanovski organizaciji, je p. Niko Žvokelj s strokovno odgovornostjo, vztrajnostjo in sposobnostjo povezovanja dokazal, »da je mogoče kulturno dediščino ne le obnoviti, temveč jo tudi oživiti in približati ljudem. Njegovo delo je zgleden prispevek k njenemu trajnemu ohranjanju in posredovanju prihodnjim generacijam«.

FOTO: Tatjana Splichal

Zakaj Steletova nagrada oziroma priznanje?

Slovensko konservatorsko društvo je svojo najvišjo stanovsko nagrado poimenovalo po akademiku dr. Francetu Steletu (1886–1972), prvem poklicnem konservatorju v Sloveniji in eni ključnih osebnosti pri oblikovanju slovenske konservatorske stroke.