Zapri
Iskanje

Medijska vulgarizacija

Manica Ferenc
Za vas piše:
Manica Ferenc
Objava: 10. 09. 2021 / 00:30
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 08.09.2021 / 09:13
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Medijska vulgarizacija

Medijska vulgarizacija
Manica Ferenc. FOTO: Tatjana Splichal.
»Vulgarizacija, ki skuša vdreti v vse pore naših življenj, je skrbno vodena. In medijsko izdatno podprta,« je v zadnjem Slovenskem času zapisal Igor Grdina. Pohod primitivizma, na katerega je opozoril, se nadaljuje v stampedu.

Letošnji, že 16. Blejski strateški forum (BSF) je bil pod geslom Prihodnost Evrope. Na njem se je zbralo 14 predsednikov vlad in držav, kar je največ v 16 letih izvedbe foruma. 

Vsega skupaj je bilo na dogodku 180 visokih gostov, ob tem so bili še vzporedni dogodki, srečanja zunanjih in notranjih ministrov, dvostranska srečanja, forum mladih … Osrednje teme so bile prihodnost Evropske unije, migracije in širitev Evropske unije na zahodni Balkan.

»Zagotovo bo ta BSF odšel v zgodovino kot merilo, ki ga bomo v prihodnjih letih skušali doseči in s katerim bomo lažje pristopili tudi do prihodnjih sogovornikov prav zaradi široke mednarodne zasedbe,« je prepričan minister za zunanje zadeve Anže Logar, ki je bil tudi gostitelj srečanja. 

Slovenska diplomacija je dokazala, da je Slovenija kot predsedujoča Svetu Evrope sposobna voditi mednarodne pogovore, odpirati nove teme znotraj EU, dajati dinamiko. 

Dežurni kritiki, medijsko izdatno podprti, so takoj polemizirali udeležbo, češ da so prišli samo člani višegrajske skupine in voditelji jugovzhodne regije, da ni bilo udeležencev iz Zahodne Evrope, oz. kot imamo novo skovanko: bruseljsko jedro. 

Pa sta bila med udeleženci predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Evropskega sveta. Kako ne morejo razumeti, da je Evropska unija raznolika, da imamo različne poglede na posamezne teme, že znotraj institucij v Bruslju, medgeneracijske razlike … 

Ni nujno, da nas te raznolikosti oddaljujejo, s pravim dialogom nas lahko še bolj povezujejo. In na Blejskem forumu so bili povezovalni dialogi, če tudi na glavnih razpravah ni bilo žensk, kar je naslednji veliki očitek.

Odsotnost žensk je res izstopala, vendar ali jo lahko očitamo organizatorjem? Ne, ta odsotnost je nekje drugje, v državah, kjer na teh položajih ni žensk, zato jih niso mogli povabiti. Sploh pa se ženske, odkar je na pohodu LGBT, »izgubljamo« v medijski javnosti. Zanimive smo samo v nekih skrajnih situacijah. 

Tudi tokrat nas v medijih »zlorabljajo« za to, da lahko kritizirajo dogodek, in ne zato, ker bi jim bilo mar za nas. Sicer pa kritizirajo mediji, ki drugače spodbujajo spolno raznolikost, ki poudarjajo, da spol sploh ni pomemben. Torej?

Še na eno medijsko vulgarizacijo bi rada opozorila. Nedavni primitivni verbalni napad neke ženske, menda protestnice, na predsednika vlade pod Triglavom so v enem od medijev primerjali s tremi narodnimi herojinjami, ki so umrle v nacističnih zaporih. Kdo spodbuja sovražni govor?


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (37/2021). 

Nalaganje
Nazaj na vrh