Mednarodni dan solidarnosti z vsemi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega
Mednarodni dan solidarnosti z vsemi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega
Dogodke po svetu organizira Ameriška fundacija za preprečevanje samomora (American Foundation for Suicide Prevention) v okviru pobude International Survivors of Suicide Loss Day – Survivor Day. Namenjeni so povezovanju žalujočih, izmenjavi izkušenj ter zmanjševanju stigme, ki še vedno spremlja samomor in žalovanje.
Slovenija deveto leto zapored v znamenju podpore žalujočim
Slovenija se globalni pobudi pridružuje že od leta 2017, letos torej devetič zapored. Organizacije, strokovnjaki na področju duševnega zdravja in skupnosti po vsej državi opozarjajo na pomen solidarnosti, razumevanja in družbene povezanosti, ki dokazano zmanjšujejo občutke osamljenosti in socialne izolacije pri žalujočih.
Izguba zaradi samomora pušča globoke rane in dolgoročno vpliva na duševno zdravje svojcev. Prav zato je skupnostna podpora izjemnega pomena. Kot opozarjajo strokovnjaki, povezanost bremena ne izbriše, lahko pa žalujočim vrne del upanja in občutek, da niso sami.
Skoraj vsak dan nekdo izgubi bližnjega
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je v Sloveniji v letu 2024 zaradi samomora umrlo 363 oseb. Statistika pomeni, da skoraj vsak dan ena slovenska družina izgubi svojca – tragedija, ki poseže globoko v življenje posameznikov, družin in širše skupnosti.
Skupaj prižgimo svečko solidarnosti
Organizatorji obeležitve vabijo vse prebivalce Slovenije, da se pridružijo simbolni akciji in v soboto, 22. novembra 2025, ob 20. uri, na svojem oknu prižgejo svečko upanja, sočutja in solidarnosti. S preprostim dejanjem lahko pokažemo podporo vsem, ki se soočajo z bolečino izgube.
Kam po pomoč – in kako lahko pomagate
Žalovanje po samomoru je pogosto prepleteno z občutki krivde, nemoči, jeze in nepredelanega šoka. Pomembno je, da ga nihče ne preživlja sam.
Kje lahko žalujoči poiščejo pomoč?
-
Centri za duševno zdravje, psihoterapevti, Slovensko društvo Hospic ter druge podporne organizacije in strokovna literatura.
-
Prvi naslov za pomoč je pogosto izbrani osebni zdravnik ali šolski svetovalni delavec.
-
Ob hudi stiski ali nedosegljivosti osebnega zdravnika so na voljo nujne številke:
-
dežurni zdravnik
-
dežurna ambulanta psihiatrične bolnišnice
-
112 – reševalna služba
-
urgentna psihiatrična ambulanta Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani: 01 475 06 70
-
Telefoni za pomoč v stiski
-
Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan 19.00–7.00)
-
Zaupni telefon Samarijan: 116 123 (24/7, brezplačno)
-
TOM telefon: 116 111 (za otroke in mladostnike, vsak dan 12.00–20.00)
Na voljo so tudi spletni viri:
-
zivziv.si
-
Posvet – Tu smo zate: 031 704 707 ali osebno na Tržaški 132 v Ljubljani (delavniki 8.00–20.00)
Uporabna gradiva za podporo in okrevanje
-
Konec molka (Violeta Irgl, Jana Debeljak, 2017) – terapevtski vodnik za podporo otrokom ob travmatični izgubi.
-
Zakaj tako boli? – Ko zaradi samomora izgubimo najbližje (Violeta Irgl, 2018) – pristop k žalujočim in skrb zase.
-
Novo upanje: socialna bližina kljub fizični razdalji (2020) – praktični nasveti za podporo.
-
Ko izgubiš… (Anja Klančar, 2018) – osebna izpoved o prebolevanju samomora v družini.
Vabljeni k ogledu pričevanja Anje Klančar, ki je zaradi samomora izgubila kar tri člane svoje najožje družine:



