Od oktobra do decembra bo na drugem programu mogoče spremljati tudi pri nas zelo dobro sprejeto ameriško dokumentarno serijo Zgodba o Bogu z Morganom Freemanom.

V večernih urah, ko smo že vse postorili, kar je dan zahteval od nas, jutrišnji pa je še daleč, se že, odkar je televizija prišla v slovenske domove, družina zbere ob televiziji. Sicer se je z internetom marsikaj spremenilo, zdaj lahko televizijski program spremljamo tudi na računalniku, tablici in celo telefonu.

Tako vsebine brezplačno ponuja Televizija Slovenija, med njimi so tudi kakovostni tuji igrani filmi in serije, pa tudi dokumentarni in izobraževalni filmi, s katerimi obeležujejo družbene mejnike, raziskujejo Zemljo in njene ekosisteme, osvetljujejo dogajanje po svetu v zgodovini in sodobnosti, seznanjajo z življenjem in ozaveščajo o težavah, s katerimi se spopadamo v različnih delih sveta.

Kako skrbno so izbrane vsebine, ki jih ponuja javna televizija, in kako smo se gledalci spremenili v novih družbenih razmerah z novimi možnostmi ter kakšne omejitve ima RTV Slovenija pri odkupu vsebin, nam je pojasnila urednica Uredništva tujih oddaj Neli Vozelj Aberšek.

Kako je sestavljeno Uredništvo tujih oddaj?

Poleg mene ga sestavlja še šest odličnih urednikov selektorjev in tri vestne koordinatorke programa, ki skrbijo za izvedbene zadeve. Za serije skrbita Bernarda Grum in Ana Nina Kastelic, filme izbirajo Igor Palčič, Iztok Polanc in Ivana Novak (pomaga jim koordinatorka Mateja Justin), dokumentarce pa urejata Petra Počkaj in Majda Gantar, pri obdelavi pa skupaj s številnimi prevajalci in bralci besedil sodeluje Bojana Štefe Luštrek.


Norveška lutkovna animacija Zverinice iz gozda Hoki Poki spominja na prisrčne pustolovščine Zverinic iz Rezije.

Kakšna so merila pri izbiri filmov in serij?

Delamo za vse gledalce. Ne smemo se ujeti v past tistega, kar je nam všeč, temveč moramo ponuditi vsakemu nekaj, tako zahtevnim kot manj zahtevnim gledalcem. Delujemo v skladu s programsko-poslovnim načrtom, ki ga oblikujemo skupaj z odgovorno urednico in direktorico TV glede na sredstva in termine (in s tem časovne omejitve posameznih vsebin), ki so nam na voljo v programski shemi. Meril, po katerih izbiramo je tako več.


Z oskarjem nagrajeni režiser Thomas Lennon je intimna pričevanja o verskih obredih strnil v skupno zgodbo z naslovom Sveto, ki izpričuje življenje v veri kot eno izmed osnovnih izkušenj človeka.

Eno od ključnih vodil je, da mora biti program raznolik, kakovosten in primeren za predvajanje na javni televiziji. Hkrati želimo gledalcem ponuditi čim novejšo produkcijo, kar je včasih težko, saj je danes ob ogromnem številu kanalov (in spletnih platform) do vsebine težje priti kot nekoč, gledalci pa najdejo pot do vsebin drugje (tudi na piratske načine). Izbiramo kar najbolj relevantne in aktualne oddaje za naš prostor. Gledalcem želimo dati najboljše možno, kar lahko dobimo. Seveda pa so merila subjektivna stvar.

So starejši filmi lažje dosegljivi?

Do starih filmov ni težko priti, saj se lastniki pravic zavedajo vrednosti in jih ohranjajo in renovirajo ter ponudijo za predvajanje. Žal pa smo finančno omejeni. Zavedamo se, da mora javna televizija skrbeti za izobraževanje, zato ob petkih zvečer ohranjamo kinotečni program, v katerega uvrščamo tudi hollywoodske klasike in pomembna dela iz zgodovine filma, npr. konec tega leta bomo predvajali ciklus Woodyja Alena, prihodnje leto pa nas čakajo cikli Alfreda Hitchcocka, Alaina Delona, bratov Coen, cikel japonskega filma. V kinotečnem programu imamo več ameriške produkcije, sicer pa precej manj, veliko pozornosti posvečamo evropskemu filmu.


O življenju v Grčiji med gospodarsko krizo govori serija Her job.

Letos ste zaznamovali številne obletnice

Tudi to je eno od meril, ki nas vodijo pri izbiri. V zadnjih letih smo tako obeležili številne obletnice, predvsem letos je leto, ki so ga zelo oblikovale: 500 let smrti Leonarda da Vincija, 30 let od padca Berlinskega zidu, 50 let od pristanka na Luni, 50 let od glasbenega festivala Woodstock. Ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne ravno zdaj predvajamo štiridelno dokumentarno serijo o Hitlerju in življenju v Evropi v prvih desetletjih prejšnjega stoletja.


Novembra bo ob 30. obletnici še enega mejnika 20. stoletja na ogled dokumentarec Odštevanje do leta 1989: padec berlinskega zidu.

Je težko pridobiti vsebine za televizijo?

Zaradi pocenitve tehnologije imamo na razpolago mnogo več izdelkov, med njimi jih je lahko več na isto temo, kar pomeni, da ni samo tema odločilno merilo, temveč si ogledamo več filmov ali serij na isto temo in izberemo najboljšega, ki nam je na voljo. V zadnjih letih se je pojavilo veliko pretočnih platform, ki jih zanimajo tudi dokumentarni in ne le komercialni igrani filmi. Kompetitivnost za pridobitev vsebin je velika. Včasih je naš uspeh odvisen od finančnih sredstev, ki so nam na razpolago, drugič vsebino dobi, kdor je hitrejši, do nekaterih vsebin pa sploh ne moremo priti. Nedosegljiva nam je npr. produkcija, ki je nastala v produkciji producentov, ki imajo hkrati svoj TV-kanal. Tak je npr. HBO, ki svoje lastne produkcije načeloma ne prodaja. Vstopajo pa v nekatera koproducentska razmerja in do teh vsebin lahko pridemo tudi mi.


V šestdelni britanski dokumentarni seriji bomo spoznali Izume, ki so spremenili svet.

Res je tudi, da imamo vsako leto manjši proračun uredništva, medtem ko trg postaja vse zahtevnejši, na srečo pa je včasih naš uspeh odvisen tudi od naših sposobnosti pogajanja. Obiskujemo tudi specializirane dogodke, kjer se zberejo ustvarjalci in distributerji, npr. oba sejma (MIP TV in MIP COM) in festival v Cannesu, kjer se na številnih sestankih s producenti ali distributerji seznanimo z novostmi in pogovarjamo o možnosti odkupa vsebin.

Kakšen je slovenski gledalec?

Povprečen sodoben gledalec (pa ne samo slovenski) ne mara preveč zahtevnih vsebin. Večinoma želi sesti pred ekran in spremljati nekaj, kar od njega ne terja prevelikega razmišljanja Mlajši in tehnološko bolj vešči gledalci pa oddaje iščejo drugje, gledajo kar in ko sami želijo, ne pa tisto, kar je nek urednik dal na program ob določenem terminu. V tej poplavi pa lahko zgrešijo tudi tisto, kar bi si sicer radi ogledali. Smo pa veseli, ker nas v zadnjem času kontaktirajo tudi gledalci (med njimi so tudi mladi), ki z navdušenjem spremljajo našo dokumentarno, filmsko in serijsko ponudbo.


Namesto komedije si med božičnimi prazniki oglejte film o najlepši božični pesmi Sveta noč z naslovom Prva sveta noč.

Včasih nam sicer kdo navrže, da sta serija ali film stara leto ali več, ko jo damo na program, ampak mi jih žal prej nismo mogli kupiti, pa ne za to, ker je ne bi prej poznali. Velikokrat pa gledalci, ki so nek film že videli v kinu ali na pretočnih kanalih, tega znova pogledajo na televiziji, ker je drugače gledati iz udobja svojega doma. Sicer pa se zelo trudimo, da dobimo tudi pravice za predvajanje na spletu. Tako lahko v arhivu MMC Slovenija gledate večino naših vsebin še osem dni po predvajanju na televiziji.


Drugega oktobra bo 150. obletnica rojstva Mahatme Gandhija, o njem govori dokumentarna oddaja Mahatma Gandhi – velika duša.

Televizija pač ni več edini način, da vidiš gibljivo sliko v svojem domu. Vedno več gledalcev nas spremlja z zamikom ali pa nas poišče v spletnem arhivu. Še vedno dosegamo lepe številke gledanosti, kljub temu, da sta za nas kakovost vsebine in relevantnost za naš čas in prostor na prvem mestu. Včasih pa nas gledalci tudi prijetno presenetijo. Čeprav nimajo preveč radi težkih vsebin, pa je bil v našem terminu FILM TEDNA pred časom npr. najbolj gledan zahteven južnoafriški film PUNČKA.

Imajo povprečni gledalci raje serije?

Serije so seveda v zadnjih letih močno pridobile na priljubljenosti. Pri njihovi produkciji vedno pogosteje sodelujejo vrhunski filmski igralci in režiserji. Pravi ljubitelji serij si jih ogledajo na mah (t.i.binge watching), zanje je tedenski ritem čisto prepočasen.


Nadaljevanka Poti svobode je posneta po spominih poljskih žensk iz zgodnjega 20. stoletja.

Sicer so pri serijah povprečnim gledalcem verjetno bliže preprostejše zgodbe, vendar ne smemo pozabiti tudi na tiste, ki si želijo nekaj več. Precej manj so gledane literarne serije, čeprav so bile včasih priljubljene, zato jih tudi ponujamo manj. Gledalcev pa tudi ne smemo podcenjevati, saj si tudi povprečni gledalci občasno želijo zahtevnejših vsebin, marsikaj je odvisno od same tematike.

Tudi letošnjo jesen gledalce čaka nekaj zanimivih serij: ameriška NEW AMSTERDAM, v kateri bodo lahko našli veliko podobnosti s težavami v našem zdravstvenem sistemu, pa italijanska MOJA GENIALNA PRIJATELJICA po romanu Elene Ferrante, druga sezona nemške serije KU DAMM, avstralska DIVJINA V SRCU, poljska serija POTI SVOBODE.

Katerim temam so gledalci bolj naklonjeni?

Ugotavljamo, da naši gledalci vedno raje sprejemajo dokumentarne filme, tudi o resnih temah, včasih se zdi, da bolj kot je tema težka in razvpita, več gledalcev ima. Med najbolj gledanimi aktualnimi dokumentarci letos so bili Filipini.- spirala nasilja, pa Spolne sužnje v katoliški cerkvi, serija o Hitlerju. Na drugi strani pa so gledalci zelo naklonjeni naravoslovnim vsebinam, kot je npr. dokumentarna serija Sinji planet. Dokumentarci v produkciji BBC tudi sicer dosegajo visoko odmevnost, potrebno pa je vedeti, da gre za visoko proračunske projekte, ki jih ustvarjajo nekaj let.


V arhivu MMC Slovenija gledate večino naših vsebin še osem dni po predvajanju na televiziji. 

Včasih ob kakšni temi povežemo tudi dokumentarni žanr in fikcijo. Ob začetku predvajanja igrane serije o avtističnem fantku Beseda na A (spomladi smo predvajali drugo sezono) smo prikazali tudi dokumentarec o avtizmu Življenje z avtizmom. Odzvalo se je veliko gledalcev, tudi starši avtističnih otrok in zaposleni v vrtcih. Takšna serija je sicer manj gledana, vendar je naša naloga tudi ozaveščati o zahtevnih temah in pomagati tistim, ki se s takšnimi težavami srečujejo v resničnem življenju.


Serija Sveti prostori pojasni pomene in sporočila svetišč – templjev, cerkev, mošej in sinagog po svetu.

Jeseni nas čaka tudi serija štirih čudovitih oddaj z naslovom Sveti prostori. To bo za bralce Družine gotovo zanimivo. Serija govori o cerkvah, mošejah, sinagogah in azijskih templjih. Vsebinsko in vizualno odlično narejene oddaje odgovarjajo na vprašanje, kaj naredi te prostore svete, zakaj so tako zgrajeni, kot so in kaj je še poleg religije vplivalo na to.

Kako pa ravnate pri filmih, ki ne samo opozarjajo na težave, ampak agitirajo v določeno smer (za ali proti nečemu)?

Tudi takšne filme nam včasih ponudijo, takrat nas avtorji oz. neodvisni producenti kontaktirajo direktno. Vse dokumentarne filme, ki jih izberemo, pogledamo v celoti, to je dolžnost selektorjev, saj se lahko zgodi, da vsebujejo kaj neprimernega za javno televizijo oziroma včasih celo odkrito politično agitacijo. Takim zgodbam se odrečemo. Po drugi strani pa skušamo biti odprti za različne poglede in dati glas tudi manjšinam, saj je le redko katera stvar absolutna. Tak konkreten primer so denimo GSO – tudi med znanstveniki obstajajo zagovorniki gensko spremenjenih organizmov in zato bomo ob dokumentarcih, ki pričajo o nevarnosti GSO, prikazali tudi takega, ki je na strani zagovornikov GSO.

Vaši termini se včasih spreminjajo.

Terminov imamo bistveno manj kot nekoč, zato moramo še pozorneje izbirati vsebino in žal marsičesa, kar bi želeli ponuditi gledalcem, preprosto ne moremo kupiti. Termine si pogosto tudi delimo z domačo produkcijo, pa s športnim programom, in včasih gledalec res ne ve, kaj lahko pričakuje. Glede prepoznavnosti posameznih terminov je to lahko težava, ampak dejstvo je, da televizijo pač sestavljajo različne vsebine, ki morajo sobivati znotraj programske sheme.


Film Bojevnica, zmagovalec lanskega LIFF-a bo predvajan decembra.

V zadnjih letih nam je sicer uspelo s spremembo sheme pridobiti več ljubiteljev dokumentarnih filmov. Kar nekajkrat na teden jim na drugem programu ponudimo ob 20.00 dokumentarno oddajo z različnimi tematikami - ob torkih t. i. sociološke dokumentarce na temo zdravja, ekologija, antropologija, potrošništvo, ob nedeljah poljudnoznanstvene in zgodovinske teme, na prvem programu ob torkih pa je čas za aktualni dokumentarec z bolj politično, resnejšo problematiko.


Film Ko izgubiš vse razkriva ozadje in posledice čustvene zlorabe in nasilja v družini.

Ponosni smo na termin Dediščine Evrope ob ponedeljkih na drugem in v ponovitvi ob četrtkih na prvem programu zvečer. V tem terminu predvajamo igrane serije, filme in dokumentarce. Dotikamo se širokega polja umetnosti in znanosti, izbiramo tudi biografske zgodbe. Večinoma so to dokumentarni, so pa med njimi tudi igrani filmi, npr. o velikih slikarjih. Jeseni bomo v terminu Dediščine Evrope predvajali poljsko serijo, ki se vrača v leto 1918, ko je Poljska znova dobila samostojnost. Ena od poslastic za konec leta bo prvi v celoti animirani biografski film Z ljubeznijo, Vincent: Van Goghova skrivnost. Sicer imamo termina za serijo v torek in nedeljo ob 20.00, kamor uvrščamo predvsem t.i. družinske serije.

Veseli smo, da nam je uspelo ohraniti termin za FILM TEDNA, kjer vsako sredo ponudimo kakovosten film, pa t. i. SEDMI PEČAT z neodvisno, bolj art produkcijo) v soboto zvečer, pa prej omenjeni petkov kinotečni termin in nedeljski popoldanski film.

Kaj vam sporočajo gledalci, ki vas kontaktirajo?

Nekateri so z nami zadovoljni, drugi spet manj. Težko razumejo, s kakšnimi omejitvami (finančnimi, terminskimi…) se soočamo pri svojem delu. A dokler je odziv s strani gledalcev, me ne skrbi. To pomeni, da so nas opazili. Trenutno imamo največ odziva na serijo o Hitlerju. Nekaterim se zdi, da je sploh ne bi smeli predvajati, po drugi strani prejemamo zahvale s strani gledalcev, tudi učiteljev, ki so prepričani, da bi morala javna televizija ponujati še več tovrstnega programa.


Belgijski film Rosie & Moussa spodbuja tolerantnost in evropske vrednote

Gledalce zelo pogosto motijo termini predvajanja, največkrat se jim zdijo prepozni. Včasih se pritožujejo, ker neko vsebino ponavljamo, spet drugič, ker je ne. Težko, pravzaprav nemogoče, je ustreči vsem. Letos smo tudi poleti predvajali veliko premier, tako v igranem kot dokumentarnem programu, kar so mnogi gledalci opazili. Verjamem, da imamo v naši ponudbi ogromno odličnega programa, ki pa ga pogosto ne znamo najbolje spromovirati in predstaviti.