Založba Mladinska knjiga je v zbirki Album izdala knjigo (dokumentarno biografijo) Miha Maleš, slikajoči pesnik, ki jo je ob 30 obletnici smrti zasnovala umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik.

Miha Maleš se rodil 6. januarja 1903 v Jeranovem nad Kamnikom, umrl je 24. junija 1987 v Ljubljani. Šolal se je v Zagrebu, na Dunaju ter na grafični specialki v Pragi. Po diplomi se je 1927 vrnil v Ljubljano in naslednje leto ustanovil skupino Četrta generacija. Ukvarjal se je z založništvom in publicistiko, bil urednik revije Ilustracija (1929/30) in v samozaložbi izdal več grafičnih map in bibliofilskih knjig, ki jih je opremil s svojimi risbami in grafikami. Leta 1936 je ustanovil lastno Bibliofilsko založbo, pod njenim okriljem je do leta 1945 izhajala prva slovenska likovna revija Umetnost.

Leta 1930 je na Kongresnem trgu v Ljubljani odprl Umetniški salon za rezbarstvo, podobarstvo, pozlatarstvo, prodajo umetnin in izdelovanje umetniških reklamnih osnutkov. Uveljavil se je v grafiki, kjer je preizkušal najrazličnejše tehnike, risbi, ilustraciji, v oljnem in cerkvenem freskoslikarstvu. Svoje zamisli je uresničeval v keramiki, tapiseriji in tehniki vitraža. Ukvarjal se je tudi s fotografijo. Njegov motivni svet ima mnogo obrazov. V njem se prepletajo ikonografske teme od (avto)portreta in figure do krajine in tihožitij. Leta 1980 je Kulturnemu centru Kamnik podaril 2.634 svojih del za Galerijo – zbirko Miha Maleš.

Ni čudno, da je najnovejši album, enajsti po vrsti, najbolj barvit in likovno razgiban doslej, saj je njegov glavni junak Miha Maleš (1903–1987), slikar, založnik, fotograf in oblikovalec, ki je s svojimi mnogostranskimi dejavnostmi pomembno sooblikoval slovenski kulturni prostor. Uvod v album in v njegovo življenje je prvič v celoti objavljen avtobiografski »utrinek iz življenja«. Breda Ilich Klančnik, ki je knjigo zasnovala, pravi: »Pozneje je umetnik tej trpki pripovedi še marsikaj dodal: lepo mu je tekla beseda v krajših uvodnih besedilih razstavnih katalogov, mnogih člankih in intervjujih, v katerih je večidel stvarno pa tudi hudomušno razpredal svoje misli o življenju in delu pa tudi o umetnosti nasploh.

Kdaj pa kdaj tudi v verzih. Zato lahko besedni zvezi »slikajoči pesnik« brez oklevanja pripišemo dvojni pomen. V pomnoženih odtisih se zlagoma nabere toliko vtisov in odtisov, da jih je potrebno le še smiselno povezati v knjigo umetnika.« Maleš je namreč kot pionir na področju modernega bibliofilskega založništva izdal številne umetnostne publikacije, ki so pozneje dobile ime »knjiga umetnika«.

To ime si vsekakor zasluži tudi pričujoči album, v katerem umetniški portret Miha Maleša izrisujejo številni avtorji skupaj z zelo povednim slikovnim in dokumentarnim gradivom (okrog tristo posnetkov rokopisov, risb, slik, grafik, monotipij, fotografij in poslikane keramike). Avtorji so: Milček Komelj, Miklavž Komelj, Irene Mislej, Katarina Mihelič, Marko Lesar, Ifigenija Simonović, Josip Korošec, Asta Vrečko, Travica Maleš, Metka Krašovec, Zora Stančič, Črtomir Frelih, uredila jo je Nela Malečkar.

(Ne)znani Slovenci

Cankarjeva založba je izdala knjigo Darinke Kladnik (Ne)znani Slovenci, v kateri je avtorica odstrla tančico pozabe z velikega števila ljudi, o katerih danes vemo bore malo ali skoraj nič, čeprav so s svojim delom in vrhunskimi dosežki vgrajeni v same temelje slovenskega naroda. Po drugi strani pa prinaša tudi neznane podrobnosti in anekdote iz življenja in dela nekaterih velikanov naše preteklosti, ki jih tako spoznamo še z druge, intimne človeške plati.

Predstavljene izjemne osebnosti s področij znanosti, umetnosti, športa, tehnike, medicine, šolstva, cerkvene zgodovine ... so v preteklih treh stoletjih živele v zelo različnih okoljih, njihov sloves pa je segel onkraj meja naše ožje domovine, pogosto na vse celine sveta.

Prikazala je: slikarja in pedagoga Antona Ažbeta, pustolovca in rudosledca (na Aljaski) Freda Bahovca, seizmologa Albina Belarja, stenografa in jezikoslovca Antona Bezenška, igralca Zofijo Borštnik in Ignacija Borštnika, slikarko in kiparko Karlo Bulovec in književnika Ivana Mraka, umetnostna zgodovinarja Anico Cevc in Emilijana Cevca, pisatelja Janeza Ciglerja, sabljača Rudolfa Cvetka, bibliotekarja in literarnega zgodovinarja Matijo Čopa, alpinistki Miro Debelak in Pavlo Jesih, goslarja Blaža Demšarja, tenorista Antona Dermoto, pravnika in ekonomista Ivana Štefana Florjančiča ter kartografa Ivana Dizma Florjančiča, zdravnika Marka Godino, aviatičarko Kristino Gorišek, kiparja Franceta Goršeta, pisatelja in zdravnika Slavka Gruma, režiserja Boštjana Hladnika, čebelarja in vrtnarja Franca Jagra ter arhitekta Ivana Jagra, skladatelja Davorina Jenka in igralko Velo Nigrin, kulturno delavko Terezino Jenko, zdravnico Eleonoro Jenko Groyer in doktorico kemije Ano Jenko, filozofa in alpinista Klementa Juga, igralko in pesnico Milo Kačič, lutkarja in slikarja Milana Klemenčiča, skladatelja Marija Kogoja, oblikovalca in arhitekta Nika Kralja, filmsko igralko Ido Kravanja, metreso Viktorijo Kraus, fizika Antona Kuhlja, pisateljico Zofko Kveder, slikarja Matevža Langus in slikarko Henriko Langus, balonarja Maxa Macherja, humanitarno organizatorico Marijo Maister, umetnostnega in glasbenega zgodovinarja Josipa Mantuanija, zborovodjo Franceta Marolta in sopranistko Tončko Marolt, pisatelja Janeza Mencingerja, pisatelja Frana Milčinskega, pravnika in telovadca Viktorja Murnika, elektrotehnika marija Osano, mladinsko pisateljico Elo Peroci, kiparja Svetoslava Mihaela Peruzzija, fizika Antona Peterlina, misijonarki Ksaverijo Pirc in Rafaelo Vurnik, slikarko Eldo Piščanc, kuharice Magdaleno Pleiweis, Felicito (Terezijo) Kalinšek, Vendelino (Marijo) Ilc, matematika Josipa Plemlja, pisatelja Antona Podbevška, smučarskega skakalca Janeza Poldo, izumitelja Janeza Puha, biologa Ivana Regena, zdravnika Maksimilijana Samca in kemika Maksa Samca, zgodovinarja Janeza Ludvika Schönlebna, igralca Savo Sever in Staneta Severja, slikarja Alberta Sirka, prevajalca in zbiralca ljudskih pesmi Andreja Smoleta, alpinista Valentina Staniča, motociklističnega dirkača Ludvika Stariča, fizika Jožefa Stefana, arhitekta Viktorja Sulčiča, antropologinjo Branislavo Sušnik, Prešernovo mater Mino Svetino, muzo Julijo Primic, mater otrok Ano Jelovšek in hčerko Ernestino Jelovšek, jezikoslovca Stanislava Škrabca, dobrotnico Franjo Tavčar, slikarja Jožeta Tisnikarja, psihologa Antona Trstenjaka, vzgojitelja in mecena Pavla Turnerja, igralca Aleksandra Valiča, slikarja Ivana Vavpotiča in baletko Rut Vavpotič, igralko Marijo Vero, fotografa Frana Vesela, šahista Milana Vidmarja, zdravnika Gregorja Voglarja, letalca Venčeslava M. Vrtovca, slikarko Heleno Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika, pisatelja Miljutina Zarnika in biologa ter filozofa Borisa Zarnika, slikarja Petra Žmitka.