Krompir je ena najbolj priljubljenih kulturnih rastlin na svetu, ki izvira iz Južne Amerike. V Evropo naj bi ga prinesel Krištof Kolumb. Pri Štularjevih oziroma Halovčevih pridelava krompirja prehaja iz roda v rod. »V družinskih zapisih imamo omenjeno, da so naši predniki že leta 1830 gojili krompir. Lahko rečemo, da imamo to kar v genih,« z nasmehom na obrazu pravi 26-letni diplomirani inženir agronomije, ki se je letos oženil.

V delo na kmetiji je praktično vpeta celotna družina, in sicer kar štiri generacije, stara starša, starša ter vsi trije otroci z družinami. Z delom na kmetiji - obdelujejo približno 65 ha njiv in 35 ha gozda - pa si služijo vsakdanji kruh skoraj vsi člani razširjene družine. Kmetija je včasih stala sredi vasi, danes pa leži na obrobju. »Preselili smo se pred približno 40 leti. Nova lokacija nam je omogočila boljše pogoje za delo in širitev kmetije.«

Razširjena družina Štular starša s "ta mladimi". FOTO: Osebni arhiv družine Štular

Nasvet starih staršev: Pogovor je ključ do dobrih odnosov

Ker so družinski člani obenem tudi sodelavci, je ključno, da si medsebojno zaupajo. »V okoliščinah, kot so naše, je povezanost velikega pomena. Z bratom Jako in sestro Manco se dobro razumem in si med seboj pomagamo. V veselje mi je, da peljemo tradicijo pridelave krompirja in čebule naprej,« poudarja Miha, ki skupaj z ženo in bratovo družino živijo v istem domu kot stara starša, starša pa sta se preselila v svojo hišo, ki stoji nedaleč stran. »Čeprav med generacijami prihaja do velikih razlik, pa je v tem tudi čar in se imamo skupaj pod isto streho lepo,« je iskren Miha, ki nam je zaupal najbolj koristen nasvet, ki so jih prejeli od starih staršev: 'Pogovor je ključ do dobrih odnosov.' A kot ugotavlja Miha, je pogovora velikokrat premalo zaradi narave in intenzivnosti dela.

Miha v domačem skladišču. FOTO: Siniša Kanižaj

Odkupne cene nihajo

V povprečju pridelajo med 2000 in 2500 ton krompirja in približno 1000 ton čebule, ki ju prodajajo večjim trgovskim verigam. »Cene so zelo odvisne od sezone. Včasih so zadovoljive, včasih pa žal ne pokrijejo vseh stroškov.« Letos poleti jim je grozila tudi suša. Pridelujejo sedem različnih sort krompirja in dve sorti čebule. »Mislim, da smo glede na tradicijo pridelovanja krompirja ta postopek pridelave že kar dobro osvojili, imamo pa še veliko prostora za napredek pri pridelavi čebule.« Kaj meni o uvozu pridelkov iz drugih držav in kaj to pomeni za domače pridelovalce? Več v podkastu, ki ga lahko poslušate tudi tukaj.

Ob dobri letini pridelajo približno 1000 ton čebule. FOTO: Osebni arhiv družine Štular

Odstotek samooskrbe s krompirjem se je v 25 letih prepolovil 

Če je bila Slovenija še leta 2000 pri pridelavi krompirja več kot 80-odstotno samookrbna, pa je leta 2024 ta odstotek padel na 40 odstotkov. Po besedah našega sogovornika so »glavni razlogi za to visoki stroški, nestabilne cene in pomanjkanje mladih, ki bi nadaljevali delo na kmetijah. Kmetovanje je zahtevno in tvegano, zato se marsikdo odloči za druge poti«. Pri Štularjevih se lahko pohvalijo s certifikatom »Global G. A. P.«, to je mednarodni standard dobre kmetijske prakse. »To pomeni, da pridelujemo varno hrano, sledljivo od polja do kupca, z upoštevanjem varovanja okolja in dobrega ravnanja z zaposlenimi.«

Obdelujejo približno 65 ha njiv. FOTO: Osebni arhiv družine Štular

Energetsko samooskrbni

Že pred leti so zgradili sodobno pakirno in sortirno linijo, da bi njihovi pridelki čim hitreje prišli do potrošnika, saj ti »pričakujejo kakovostno in lepo zapakirano blago, mi pa želimo, da pride pridelek čim hitreje do njih. Pri tem si želimo, da se kakovost ohranja na najvišji ravni«. 

FOTO: Osebni arhiv družine Štular

Prav tako so pred več kot desetletjem v želji po energetski samooskrbi postavili sončno elektrarno. »Vsa poslopja imajo svoje elektrarne in večino energije porabimo sami, kar je pri tako ogromni porabi električne energije zelo pomembno. Poleg strojev, ki jih poganja ta energija, pa imamo tudi viličarja na električni pogon, kar nam omogoča, da smo energetsko bolj čisti.«

Miha je od letošnjega poletja poročen, zato je nasmejan do ušes. FOTO: Siniša Kanižaj

Na poročno potovanje na Šrilanko in Maldive

V podkastu Miha tudi z veseljem pripoveduje, da se je letos poleti poročil. Medene tedne sta z ženo preživela na Šrilanki in Maldivih, kar je bil tudi najdaljši oddih, ki si ga je kdaj koli privoščil. »Prostega časa je namreč pogosto premalo. Ko ga imava, zelo rada odideva v naravo ali pa si le privoščiva počitek doma ob pogovoru in dobri hrani,« še pravi član Društva kranjske in tržiške podeželske mladine, ki ima zelo rad hokej in nogomet, v veselje pa mu je tudi druženje s prijatelji.

Rad se športno udejstvuje. FOTO: Osebni arhiv Mihe Štularja