Miika Auvinen: Kako pomagati preganjanim kristjanom? [INTERVJU]
Miika Auvinen: Kako pomagati preganjanim kristjanom? [INTERVJU]
Se nam lahko predstavite?
Sem teolog, oče dveh že odraslih otrok in služim kot direktor za razvojne priložnosti pri Open Doors International. V preteklosti sem deloval tako v oznanjevanju kot v podjetništvu, nato pa sem leta 2015 najprej odprl podružnico Open Doors na Finskem, nato pa začel delati za krovno organizacijo. Open Doors je krščanska, mednarodna in nepolitična organizacija, ustanovljena leta 1955, ki služi preganjanim kristjanom v več kot 70 ciljnih državah.
V letošnji jeseni bomo v Sloveniji javno spregovorili o grozljivem preganjanju kristjanov po vsem svetu: v petek, 2. oktobra, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano prirejajo konferenco z naslovom »Zgodbe preganjanih kristjanov« pod okriljem pisarne evropskega poslanca mag. Mateja Tonina (NSi/ELS), partner dogodka pa je človekoljubna organizacija Open Doors.
Moja trenutna vloga je ozaveščati o tem, kaj se dogaja s kristjani v različnih delih sveta, kjer nimajo svobode veroizpovedi in so izpostavljeni preganjanju. Danes trpi preganjanje kar 388 milijonov kristjanov po svetu. Želim spodbuditi vse kristjane iz različnih cerkva in veroizpovedi, naj za te brate in sestre molijo in jim pomagajo nositi breme. Zato se zelo veselim, da bom 2. oktobra prišel v Slovenijo. Vsi smo poklicani, da opravimo svoje delo v Kristusovem telesu.
Kako konkretno poteka ta pomoč?
To je v veliki meri odvisno od razmer in potreb v teh državah. Če dam primer za leto 2024: prek organizacije Open Doors je več kot pol milijona kristjanov, ki so bili zaradi vere izpostavljeni pravnim sankcijam – denarni, zaporni ali celo smrtni kazni – prejelo pravno pomoč. Drugič, skoraj 5,8 milijona ljudem smo nudili svetopisemsko izobraževanje ali usposabljanje v sodelovanju s krajevnimi cerkvami in drugimi partnerji v različnih državah. Tretjič, več kot pol milijona ljudi je prejelo socialno-ekonomsko pomoč v obliki hrane ali zdravstvene pomoči; pomoč smo nudili tistim, ki so bili razseljeni zaradi napadov na krščanske vasi, da so lahko na novo zaživeli v drugem kraju.
Danes trpi preganjanje kar 388 milijonov kristjanov po svetu.
Četrtič, v letu 2024 je prek naše organizacije 2,5 milijona ljudi prejelo Sveto pismo ali drugo krščansko literaturo. Še vedno je v več kot 30 državah lastništvo Svetega pisma nezakonito ali zelo oteženo. Peto področje pa je raziskovanje, ki nam pomaga razumeti situacijo, zakaj in kako se kristjani soočajo s preganjanjem. Tako skupno dosežemo približno 9 milijonov ljudi po vsem svetu v več kot 70 državah, kjer delujemo na terenu, poleg tega širimo informacije o položaju najbolj preganjanih kristjanov v več kot 25 podpornih državah.
Kakšni so vzroki za preganjanje?
Žal že več kot deset let opažamo trend, da se vedno več kristjanov po vsem svetu sooča s preganjanjem in marginalizacijo. Zdi se, da ta razvoj poganjata predvsem dva glavna dejavnika. Eden je porast islamskega ekstremizma v različnih oblikah. Imamo Islamsko državo na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, pa tudi v Mozambiku. V Zahodni Afriki imamo Iswap, v Somaliji Al-Šabab, v Afganistanu talibane … Obstaja na desetine islamističnih ekstremističnih gibanj, vse pa posebej napadajo kristjane, ki jih vidijo kot grožnjo. Kristjani so namreč pogosto pripravljeni pričati za svojo vero in s svojim delovanjem spreminjajo družbo.
Drugi globalni trend lahko imenujemo nacionalizem. Najbolj jasno se kaže na primer v Severni Koreji, kjer nisi pravi državljan, če se ne pokloniš kultu Kim Džong Una. V drugi obliki ga srečamo na Kitajskem, kjer si lahko kristjan, a moraš biti najprej in predvsem zvest državni ideologiji. To, ali nekdo izpolnjuje merila za pravega državljana, v teh državah povezujejo z zvestobo določeni ideologiji. Podoben primer imamo v Indiji, odkar je skrajna hindujska stranka BJP zmagala na volitvah. Več zveznih držav je sprejelo zakone proti spreobrnjenju, kar pomeni, da se ne smeš odreči hindujski veri in se spreobrniti v krščanstvo. Tudi to je oblika nacionalizma, ko trdijo, da nisi pravi Indijec, če nisi hindujske vere, ali da je krščanstvo nekaj tujega, čeprav poznamo dolgo zgodovino kristjanov v Indiji. Ta vrsta nacionalizma je zelo močna v številnih državah po svetu, posebej v Aziji.
Vsak sedmi kristjan na svetu nima osnovnih pravic.
Ti dve sestavini, skrajni islam in nacionalizem, sta gonilni sili za porast preganjanja kristjanov. Kot navaja World Watch List, je v zadnjem letu približno 388 milijonov kristjanov trpelo resno marginalizacijo in preganjanje zaradi vere. To pomeni, da vsak sedmi kristjan na svetu nima osnovnih pravic, ki bi mu jih moral zagotavljati 18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic. Gre torej za vprašanje človekovih pravic, ki bi moralo zanimati vse, ne le kristjane.
Kršitve človekovih pravic so razširjene na veliko področjih. Zakaj poudarjate prav preganjanje kristjanov?
Vsaka organizacija, ki želi biti verodostojna, se mora na nekaj osredotočiti. Pri nas je to položaj kristjanov po svetu. Zakaj je tako? Odgovor je v naši zgodovini. Organizacijo Open Doors je že leta 1955 ustanovil Nizozemec, ki je postal znan pod psevdonimom brat Andrew. Uporabljal ga je pri svojem delu, ko je pomagal kristjanom za železno zaveso. V tem času mnogi v Zahodni Evropi sploh niso vedeli, kaj se tam dogaja, ali pa jim je bilo vseeno. Brat Andrew je bil pogumen mladenič, ki je bil prepričan, da moramo stati ob strani krščanskim bratom in sestram ter jih podpirati v njihovi veri.
Ko je kristjane na vzhodni strani železne zavese vprašal, kaj najbolj potrebujejo, je postalo jasno, da je to Sveto pismo. Zato je brat Andrew dobil tudi vzdevek »Božji tihotapec«, saj je v nekdanjo Sovjetsko zvezo tihotapil Božjo besedo. Začelo se je torej z zavedanjem, da so kristjani preganjani, in z vprašanjem: »Bog, kaj želiš, da storimo, da bi jim pomagali?« Tako je nastala organizacija Open Doors.
Tudi sredi teme in sovraštva odmeva sporočilo Jezusa Kristusa, sporočilo odpuščanja in miru.
Da bi ostali zvesti svojemu poslanstvu služenja najbolj preganjanim, se je organizacija sčasoma razširila na Bližnji vzhod, v Afriko in Azijo. Od 70. let prejšnjega stoletja imamo tudi ločeno raziskovalno enoto World Watch List, ki je začela zbirati realne podatke o verski svobodi in razlogih za preganjanje kristjanov na različnih območjih. Sprva zgolj zato, da bi organizacija lahko delovala čim bolj učinkovito, kasneje pa so potrebo po informacijah o dejanskem položaju kristjanov izrazile tudi druge cerkve, vključno s katoliško. Zato World Watch List od leta 1993 tudi javno objavlja svoja letna poročila.
Kaj pa lahko storimo mi kot kristjani tukaj, v Evropi?
Pred nekaj meseci sem bil v severni Nigeriji, kjer so islamski skrajneži pred tem napadli vas in obglavili številne kristjane, med njimi dva duhovnika. Preživeli so najbolj prosili: »Prosimo, molite za nas in molite za tiste, ki nas preganjajo.« To slišim vedno znova in je zelo ganljivo: ne gre za materialno pomoč, ampak za duhovni klic, naj molimo in stojimo ob strani tem bratom in sestram. Ne le, da molimo zanje in z njimi, ampak tudi za preganjalce. To se mi zdi nekaj zelo močnega, da tudi sredi teme in sovraštva odmeva sporočilo Jezusa Kristusa, ki je na križu umrl za naše grehe, sporočilo odpuščanja in miru, ki ni namenjeno le kristjanom, ampak tudi njihovim preganjalcem. Zato menim, da je molitev naš vsakdanji klic, in zato pri organizaciji Open Doors ne posredujemo le informacij, ampak spodbujamo k molitvi, saj je Bog vsemogočen tudi danes.



