Dekani, v ozadju Koper. Foto: Ivo Žajdela

Čas po drugi svetovni vojni je bil za vas Dekani le delno zgodovinsko obdelan za ožja področja življenja na vasi, in to v publikacijah Lovske družine, Nogometnega kluba Jadran Dekani, Gasilskega društva, Osnovne šole Dekani in morda še kje drugje, uvodoma v knjigi Slovenska Istra in moj rojstni kraj Dekani piše njen avtor Milan Gregorič. Nekatere epizode, dogodke in področja življenja na vasi ter ustvarjalne like krajanov, pretežno preminulih, je skupaj z drugimi osebnostmi iz svojega širšega istrskega in primorskega okolja tudi sam prikazal v svojih knjigah Ljudje mojega časa in Ljudje mojega časa 2, Razpotja, izbire, spopadi in Stati v areni, ki so izšle pri založbi Mladika v Trstu v zadnjem desetletju, kot tudi v posameznih objavah v Dekanskem listu in drugih medijih.

Dragoceni prikazi življenja v lokalnem okolju

»Kar vse pa leži razpršeno na več koncih in je krajanom in drugim potencialnim bralcem težje dostopno, je pa uporabno gradivo za zgodovinsko obdelavo povojnega obdobja vasi do danes,« je dodal gornji opombi. Ta pomembni del življenja njegovega kraja Dekani pri Kopru ni bil še nikjer zaokroženo in celovito obdelan ter zapisan in bi tako lahko po nepotrebnem potonil v pozabo. Zato je menil, da bi morali razmišljati o nadgradnji in vsebinski razširitvi prej navedene zgodovinske brošure, v kateri bi prvič celoviteje predstavili življenje vasi od druge svetovne vojne do danes. To v širšem kontekstu epohalnih zgodovinskih dogodkov v Slovenski Istri. Podrobneje bi morali obdelati pomembnejša področja življenja, ki še niso bila zgodovinsko prikazana, ter osvetlili posamezne izstopajoče like, pri čemer bi si pomagali tudi z njegovimi že omenjenimi zapisi o vasi in njenih ljudeh, ki so razpršeni v različnih knjigah in medijih.

Dekani s svojim lepim središčem Na Potoku

Opozoril je na nekatera pomembna obdobja in dogodke, za meni, da bi jih bilo treba opisati in s tem oteti pozabi. Velik dogodek v Dekanih je bil na primer štiriletni samoprispevek krajanov, sprejet leta 1978, in z njim povezani začetek obnove vasi po kalvariji dveh vojn in tragediji povojnega eksodusa, ko je bila asfaltirana prva pot v Dekane, saniran in zasut potok Potok ter so bili na njem postavljeni temelji sedanjega parka pred cerkvijo, napeljan vodovod v oddaljene zaselke idr.

Obdelati je bilo treba tudi veliki in uspešni boj krajanov Dekanov proti grozečemu poskusu, da bi z avtocesto za večno uničili podobo Dekanov, kot tudi dolgotrajni in uspešno zaključeni spopad z zdravju škodljivimi izpusti tovarne Kemiplas.

Zgodovinskega zapisa je vredno tudi veliko kulturno dejanje, ki ga predstavljata dva nedavna kiparska simpozija, ki sta obogatila park pred cerkvijo in pot do šole s kamnitimi skulpturami, tako da so Dekani s svojim lepim središčem Na Potoku in s svojo cerkvijo z dvema vodama vzdolž nje eden najlepših krajev daleč naokoli. »Tudi to je delo naše ustvarjalnosti in kulture in gre veliko priznanje pobudnikom in organizatorjem simpozija.«

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Dekanih. Foto: Ivo Žajdela

Bogato življenje so razvila posamezna društva in kulturne skupine

Bogato življenje so v zadnjem času razvila, kot je razvidno iz Dekanskega lista, tudi posamezna društva in kulturne skupine, na primer Turistično društvo, Društvo upokojencev, Lovsko društvo, Gasilsko društvo, Rdeči križ, Karitas, dramska skupina idr. Končno je v dekanski župniji sedež dekanije, ki koordinira upravljanje številnih okoliških župnij. Povsem stran od pozornosti krajanov je v zaselku Robida ob Rižani nastal verjetno edinstveni park staroslovanskih bogov v Sloveniji, ki ga je ustvaril v Kopru živeči primorski rojak Vekoslav Batista. Tudi to je kulturno dejanje, ki si zasluži zgodovinski zapis. Park bo stal tam stoletja in si ga bodo prihajali ogledovat kulture željni ljudje, šolarji in drugi, meni Gregorič, in doda, da bi se tega morali zavedati tako na občini in v šoli kot tudi v krajevni skupnosti. »Stopiti bi morali v stik z družino, ki je lastnica te velike kulturne dragocenosti, predstaviti park v medijih, nuditi pomoč pri vzdrževanju parka in se z družino dogovoriti za režim obiskov.«

Dekani so v obravnavanem obdobju doživeli tudi nesluten razvoj v nogometu, saj se je kraj z okrog 1.500 prebivalci nekaj sezon zapored prebil nič manj kot v prvo slovensko nogometno ligo, ob bok ljubljanski Olimpiji, Mariboru, Celju, Murski Soboti itn., kar je edinstven primer v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi.

Poslikave Toneta Kralja v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Dekanih. Foto: Ivo Žajdela

Italijani so do leta 1943 to območje kulturno in gospodarsko opustošili

Slovenska Istra je izšla iz druge svetovne vojne kulturno in gospodarsko opustošena, saj je fašizem v dvajsetih letih uničil vsa slovenska kulturna, športna, gospodarska in druga društva in ustanove, požgal kulturne domove, tudi v Dekanih, razgnal ali deportiral učiteljstvo. Tako smo v kulturnem, gospodarskem in širšem družbenem pogledu stopili v povojni čas kot pravi siromaki. Zato so se lokalne in državne oblasti potrudile povabiti v Slovensko Istro učiteljstvo in izobražence iz Primorske in drugih krajev Slovenije, da so lahko odprli slovenske šole in začeli šolati ljudi na vseh ravneh izobraževanja, do ustanovitve prve slovenske univerze ob morju, ki predstavlja za nekdaj kulturno osiromašeno Slovensko Istro pomemben dosežek. Do ljudi, ki so prihiteli sem, imajo še odprt zgodovinski dolg in morajo opisati njihov prispevek k razvoju kraja ter zgodovinski spomin nanje prenesti naprej, spomni avtor knjige. »Nekateri so še živi in celo med nami, in to prisotnost bi bilo treba izkoristiti, da bi tudi z njihovo pomočjo oživili to pomembno obdobje družbenega preporoda Slovenske Istre.«

Velik povojni razvoj obale

Osimski sporazum je dokončno začrtal novo mejo med Italijo in Jugoslavijo in uredil tudi premoženjske in druge zadeve med državama. Temu so sledile v dotlej gospodarsko in kulturno zamudniški Slovenski Istri velike spremembe. Zrasla so nova mestna in primestna stanovanjska naselja, število prebivalcev mesta Koper se je popeterilo (z okrog 6.000 na 30.000 ljudi). Obalna regija se je po gospodarskem razvoju prebila na sam vrh lestvice takoj za Ljubljano in Mariborom. Po zaslugi izdatnih investicij so na obali zgradili številne industrijske obrate in obrtne cone, turistična hotelska naselja, marine idr. Koprska Luka je v pol stoletja dohitela in prehitela ostale konkurenčne luke v Severnem Jadranu in postala ena najpomembnejših lokomotiv slovenskega gospodarstva. Postavili so mogočno zdravstveno »katedralo« na hribu nad Izolo, ter zgradili železniško in avtocestno povezavo z osrednjo Slovenijo in Srednjo Evropo, univerzo ob morju idr.

Neposluh v domačem okolju za izkušenega publicista

Leta 2020 je Milan Gregorič poslal Krajevni skupnosti Dekani Predlog knjižnega projekta, s katerim bi nadgradili že večkrat navedeno skromno zgodovinsko brošuro o njihovi preteklosti in jo dopolnili s kratkim opisom pomembnih dogodkov, ki jih je doživel širši istrski prostor v času po drugi svetovni vojni. Predlagal je, da bi imenovali uredniški odbor, ki bi vodil projekt. Konkretno urejanje knjige (zbiranje in obdelava informacij, pisanje besedila, obdelava osebnih portretov, vnašanje v računalnik idr.) bi sam prevzel. »Izdajateljstvo knjige pa bi lahko prevzela Krajevna skupnost ali pa kaka založba, glede financiranja izdaje knjige pa bi poiskali kakega sponzorja, pri čemer sem bil pripravljen pomagati. Moje delo sem ponudil zastonj. Dobil sem odgovor, da KS v tekočem letu nima finančnih sredstev za predlagani knjižni projekt, kar sem si razlagal, da ni pravega interesa zanj. Po tej izmenjavi informacij sem se odločil, da se bom po hitrem postopku projekta lotil sam, da se pri mojih letih (skoraj devetih križih) meni prej kaj ne zgodi. Projekta sem se lotil na podlagi informacij, s katerimi sem že razpolagal, in tistimi, ki sem jih nameraval še pridobiti.«

Pri tem mu je bila, kot že nekajkrat prej, v veliko pomoč vnučka Jasna Jug, ki se je pogumno in bistro lotila prave papirnate gore njegovih preteklih in drugih, na novo zbranih objav in zapisov, urejenih za potrebe knjige v zaokrožene tematske sklope, ter jih pozorno in smiselno skenirala in jih v obliki knjižnih poglavij prenesla v računalnik. In tako je nastala ta vsebinsko zelo bogata knjiga.

Milan Gregorič, Slovenska Istra in moj rojstni kraj Dekani – kazaloMoni Černe, Kri je tekla zaradi Tita, Broz Tito, Dekani, Slovenske novice, 16. 5. 2020

Ta lepa stara kamnita hiša v Dekanih – poslednja iz minulih časov, je živela do leta 2026, ko so jo podrli. Foto: Ivo Žajdela

1/8