V njej orišejo poslovno in osebno zgodbo predvojnih industrialcev ter osvetlijo začetke industrijskega kovaštva na Zreškem, v Muti in v Lokovcu.

Ustvarjalci zbornika so zbrali mnoge doslej neznane arhivske dokumente, dokumentarne fotografije in pričevanja.

Ustanovila sta Štajersko železoindustrijsko družbo

Milko Bremec in Walter Mach sta v Zrečah v začetku dvajsetih let 20. stoletja kupila zemljišča in objekte in, kot je razvidno iz dokumentov iz Bremčeve arhivske zapuščine, leta 1922 ustanovila Štajersko industrijsko družbo, leta 1925 pa jo reorganizirala v Štajersko železoindustrijsko družbo.

Njen naslednik je današnje mednarodno uspešno podjetje Unior Zreče. Takrat je podjetje že dajalo delo okrog 110 osebam.

Kot strokovnjaka in gospodarstvenika sta Bremec in Mach delovala po vsej Sloveniji in preko njenih meja, se sprva ukvarjala s trgovino z nafto, nato ju srečamo kot ustanovitelja, lastnika, financerja v mnogih zgodbah.

Iz časa pred drugo vojno najbolj izstopa njuno vzpostavljanje podjetja v Zrečah in nakup in upravljanje proizvodnih kapacitet livarne in kovačije Železarne Muta.

Komunistični režim je oba podjetnika uničil

Oba je komunistični režim po drugi svetovni vojni razlastil in zaprl. Bremca so »obsodili« na smrt, a so ga so rešili in je uspel nadaljevati pot graditve moderne kovaške industrije v Sloveniji.

Walterja Macha je Ozna v mariborskem zaporu mučila, v kratkem času je duševno zbolel, pričevalci pravijo, da so ga oznovci umorili.

Milko Bremec je začetnik slovenskega industrijskega kovaštva

Milko Bremec (1890–1971), inženir strojništva, inovator, projektant in organizator kovaške ter kovinske industrije velja za začetnika slovenskega industrijskega kovaštva.

Projektiral je več tovarn za proizvodnjo poljedelskega, gozdarskega, rudarskega in drugega orodja in vodil racionalizacijo in specializacijo te proizvodnje. Med drugim je izdelal načrte za povsem nove kovaške peči in pripravljal priročnike za kovače.

Bil je vodilni pobudnik prehoda iz obrtniškega na industrijsko kovaštvo v Lokovcu nad Gorico, na Muti in v Zrečah. S svojim inovatorskim delom je prispeval k zboljšanju delovnih razmer brusačev v kovaških brusilnicah (kjer je razsajala silikoza).

Milko Bremec

Kljub nepopisni krivici se je dejavno vključil v obnavljanje kovaške industrije

Po drugi svetovni vojni se je, kljub temu, da ga je nova komunistična oblast že odpisala, dejavno vključil v obnavljanje kovaške industrije v Sloveniji. Sodeloval je pri »graditvi« Litostroja, delal v glavni direkciji kovinske industrije. Bil je ustanovitelj poslovnega združenja kovaške industrije Slovenije Fužinar, ki ga je vodil tudi kot direktor. Prispeval je k oživitvi kovaštva na Primorskem (v Lokovcu, od koder izhaja njegov rod). Bremcu je, tako z dokumenti kaže ta zbornik, pripisati tudi odločilno vlogo pri ustanovitvi podjetja za proizvodnjo umetnih brusov Comet Zreče v letu 1958 (danes združeno podjetje Weiler Abrasives).

Sodeloval je tudi pri nastajanju Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri in Pokrajinskega muzeja Maribor.

Walter Mach

O monografiji

Zbornik o začetkih kovaške industrije na Slovenskem Milko Bremec in Walter Mach – graditelja kovaške industrije na Slovenskem obsega 150 strani v velikem formatu. V njem je objavljenih več deset arhivskih dokumentov in veliko še neobjavljenih dokumentarnih fotografij.

Urednik zbornika je dr. Vito Hazler, na pobudo Občine Zreče, ki je monografijo založila, se mu je pridružilo še sedem avtorjev:

Aleksandra Boldin, Življenjska in ustvarjalna pot je Milka Bremca popeljala tudi v Zreče;

Dr. Milko Mikola, Sodna procesa proti inž. Milku Bremcu leta 1946;

Miroslav Šuligoj Bremec, Milko Bremec;

Dr. Damijana Žišt, Prelomni trenutek, ki je Milku Bremcu rešil življenje;

Ludvik Jerčič, Inž. Milko Bremec na Muti med kapitalizmom in socializmom (1930–1971);

Martin Mrzdovnik, Vse ima svoj začetek;

Martin Mrzdovnik, Milko Bremec in njegova vloga pri ustanavljanju podjetja Comet Zreče;

Martin Mrzdovnik, Walter Mach, soustanovitelj in solastnik Štajerske železoindustrijske družbe v Zrečah;

Robert Jedlovčnik ml., Robert Jedlovčnik iz Maribora;

Martin Mrzdovnik, Pustili so sled.

Pri nastajanju je dejavno sodeloval oblikovalec monografije Blaž Prapótnik, ki je zasnoval še spremljajočo razstavo, ki je te dni na ogled v Zrečah.

Predstavitev zbornika v Zrečah. Foto: Ivo Žajdela

Industrialca, ki sta odločilno zaznamovala našo gospodarsko pot

Župan Občine Zreče Boris Podvršnik je v spremni besedi v knjigi spomnil, da smo začetne zgodovinske korake preporoda začeli s tradicionalnimi panogami kmetijstvom, gozdarstvom, žagarstvom in razvojem manufaktur ter prometa, rudarstva ter premogovništva.

»Šele industrializacija kovaške proizvodnje, ki sta jo financirala ter organizirala Milko Bremec in Walter Mach, nam je omogočila korenitejši razvojni (pre)skok. Na teh odločilnih korakih temelji naša zgodba o uspehu v kovinski industriji, ki se zrcali v naših današnjih podjetjih: Uniorju in GKN.«

Glede na spoznanja avtorjev je inž. Bremec že med obema vojnama pri tem odigral ključno vlogo. Po drugi svetovni vojni pa je, kljub temu, da je bil za novo oblast že odpisan, svoj primat še okrepil s sistematičnim organiziranjem kovaštva in fužinarstva na Slovenskem.

»Uspeli smo pojasniti in dokumentirati njegov trud pri ustanavljanju in zagonu novega podjetja umetnih brusov Comet v drugi polovici petdesetih let. Podjetje zdaj posluje v (združenem) podjetju Weiler Abrasives.«

Predstavitev zbornika v Zrečah: urednik dr. Vito Hazler, župan Boris Podvršnik, dr. Damijana Žišt, dr. Milko Mikola, Ludvik Jerčič, Miroslav Šuligoj Bremec. Foto: Ivo Žajdela

Milka Bremca uvrščajo med deset najpomembnejših podjetnikov v Sloveniji

»Inženir Bremec za časa svojega življenja pomembnejših priznanj za življenjsko delo, zaradi takratne narave oblasti, žal ni požel,« je dejal župan Boris Podvršnik, in dodal, da naj nam bo vsem v uteho, da ga danes mlajši zgodovinarji upravičeno uvrščajo med deset najpomembnejših podjetnikov v Sloveniji med obema vojnama in ga imajo za očeta kovaštva na Slovenskem.

»V občini Zreče ga lahko na podlagi njegovih zgodovinskih zaslug objektivno postavljamo najvišje, v sam vrh najzaslužnejših, kot primus inter pares (prvi med enakimi), naših podjetniških osebnosti zadnjega stoletja.

Zgodovinar dr. Milko Mikola je napisal prispevek o komunističnem preganjanju in »obsodbi« Milka Bremca na smrt. Foto: Ivo Žajdela

Simbolna zahvala za storjene nepopravljive krivice prejšnjega režima

Poudaril je, da je namen te »portretne« monografije je poleg osvetlitve novih dejstev in spoznanj o pionirjih naše industrializacije tudi promocija in utrjevanje poznavanja njunih osebnosti v širši javnosti. S tem se jima želimo za njun prispevek simbolno zahvaliti, za storjene nepopravljive krivice (prejšnjega režima) pa vsaj skromno moralno oddolžiti.

»Delo bo zaradi objave novih virov in spoznanj gotovo poželo širše zanimanje javnosti. Zaradi metodike in sistematične doslednosti pa lahko služi kot pomemben učbenik zgodovine industrijskega podjetništva in razsvetljevanja ključnih osebnosti naše gospodarske zgodovine. Veseli bomo, če bo kot osnovna platforma služil morebitnim prihodnjim raziskovalcem tovrstne tematike.«

Skupinski posnetek sodelujočih pri zborniku. Foto: Ivo Žajdela