V soboto bo minilo deset let od smrti Jožeta Pučnika. Po oceni nekdanjega Pučnikovega sodelavca, danes evropskega poslanca Milana Zvera, je Pučnik največji slovenski politik sodobne Slovenije in eden izmed najpomembnejših Slovencev nasploh.

Zaradi člankov aretiran

Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Leta 1958 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zaradi kritičnih člankov o takratnem političnem sistemu v Reviji 57 je bil leta 1958 aretiran in obsojen na devet let zapora. Pogojno izpuščen je bil po petih letih.

Vključil se je v delo pri reviji Perspektive, kjer je objavil nekaj člankov, zaradi katerih so ga znova aretirali. Po dveh letih zapora je leta 1966 odšel v Nemčijo. Ker je potreboval potrdilo o diplomi, je Univerzo v Ljubljani zaprosil za potrdilo, ki ga je odposlala šele čez deset let, kar je rektor univerze Stane Pejovnik lani označil kot "veliko napako". Ker ni dobil potrdila, se je v Nemčiji še enkrat vpisal na univerzo in študij leta 1971 končal z doktoratom.

V času demokratičnega vrenja v nekdanji SFRJ se je vrnil v Slovenijo in aktivno sodeloval pri osamosvojitvi. Leta 1987 je bil eden od avtorjev znamenite 57. številke Nove revije. Postal je tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je izpeljala proces slovenske osamosvojitve.

Znal dobro oceniti položaj

Po oceni Zvera, ki je delal v Pučnikovem kabinetu, ko je bil ta podpredsednik vlade, je bil Pučnik v času osamosvajanja pomemben zato, ker je znal dobro oceniti položaj in ker je videl nekoliko dlje. Bil je ob pravem času na pravem mestu, za kar smo mu Slovenci lahko hvaležni, pravi Zver.

Slovenci Pučnika po Zverovih besedah za časa njegovega življenja niso imeli priložnosti spoznati v celoti. "Bil je odprt, prijazen, toleranten in te je spustil k sebi, medtem ko je bila njegova medijska konstrukcija povsem drugačna, kot da je hladen in nedostopen. Zato bo treba Pučnikovo življenje in delo v prihodnosti še bolj temeljito proučiti," pravi.

Od leta 1989 do 1993 je bil Pučnik predsednik SDSS (zdaj SDS). Leta 1990 je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika republike. Leta 1992 je bil podpredsednik vlade RS, na volitvah 1992 pa izvoljen za poslanca DZ. Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike. Deset let pozneje je vlada Janeza Janše po njem poimenovala letališče na Brniku.


Foto: splet