Ministrica Jaklitscheva je v nagovoru poudarila, da je ta kraj vsem v opomin, koliko gorja in bolečine lahko povzroči človek, oblast, če dopusti, da zmagata sovraštvo in izločevanje.

Ta kraj priča, da je za tisto, kar resnično ljubimo, vredno dati tudi največ, kar imamo, svoje življenje.

»Ta kraj priča, da je za tisto, kar resnično ljubimo, vredno dati tudi največ, kar imamo, svoje življenje. Ta kraj nas uči odpuščanja in sprave, pa tudi medsebojnega sprejemanja in spoštovanja. Ta kraj nas uči, da se kaj takega ne sme v imenu nobene ideologije nikoli več ponoviti. Njegova sporočilnost je tako močna, da bi moral postati spomenik evropskega pomena,« je dejala ministrica.

Spomenik žrtvam v Bazovici FOTO: Wikipedia

Zavod za varstvo kulturne dediščine Furlanije-Julijske krajine je 8. avgusta letos že sprožil postopek za priznanje kulturnega pomena spomenika bazoviškim junakom. O priznanju bo odločala deželna komisija za kulturno dediščino. To je podlaga, da bi spomenik v prihodnje postal tudi državnega pomena, je pojasnil predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu Milan Pahor.

V Furlaniji-Julijski krajini si prizadevajo, da bi spomenik bazoviškim žrtvam postal spomenik državnega pomena.

Omenjeni odbor si skupaj z obema krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji prizadeva za rehabilitacijo bazoviških junakov, ki v Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste, in da bi spomenik na bazoviški gmajni postal spomenik državnega pomena v Italiji.

Pot bo še dolga, saj je bazoviške junake obsodilo hitro sodišče. Zdaj je za zadevo pristojno vojaško sodišče, kjer je ponovitev postopka in nato rehabilitacijo mladih bazoviških žrtev iz leta 1930 še težje doseči, je še povedal Pahor. Zato bi bila razglasitev spomenika bazoviškim žrtvam za spomenik regijskega oziroma državnega pomena v postopku ponovitve sojenja še toliko pomembnejša.

FOTO: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu