Majhna katoliška skupnost v Kazahstanu z veseljem pričakuje papeža. Ta prostrana in narodnostno ter versko zelo raznolika država je po velikosti deveta največja na svetu. 

Brat Miha Majetič je že kot diakon eno leto preživel v Zambiji, kot misijonar je pet let odkrival različne plati življenja v Vietnamu, zadnjih deset let pa predaja evangeljsko sporočilo bratom in sestram v Kazahstanu, kjer se temperature spustijo tudi do -55 stopinj Celzija, poleti pa se lahko ogreje tudi nad 40 stopinj.

V iskanju poti miru

»Veselimo se papeževega obiska, saj si želimo, da bi verski voditelji dali en signal, da moramo skupaj delovati za mir in iskati poti, ki nas združujejo in ne razdvajajo,« v pogovoru za našo spletno stran poudarja misijonar Majetič. »Prišli bodo tudi ruski verniki in škofje. Pričakujem, da bo obisk minil mirno, predvsem pa upam, da nas bo papežev obisk potrdil v veri in nam dal moči za naše nadaljnje delo.

Manj kot en odstotek katoličanov

Minoriti so v Kazahstan, pretežno muslimansko državo, prišli pred 14 leti. Takrat so tam delovali trije misijonarji, ta številka je ostala ista tudi ob njegovem prihodu, prav tako so trije tudi danes. »Najstarejši je brat Roberto, ki je že 15 let deloval v Španiji, 15 let v Romuniji, zdaj pa je že 15 let v Kazahstanu. Potem pa sva še brat Pavel in jaz. Tu sicer živi manj kot en odstotek katoličanov.« Eden njihov največjih projektov, ki ga snujejo, je gradnja samostana, ki bo dajal duhovno oporo vernikom.

O spominih na misijon v Zambiji

»Ko sem bil diakon, je moj provincial dal dovoljenje, da lahko preživim eno leto v Afriki, pri patru Mihi Drevenšku. A nisva živela skupaj. Ločevalo naju je približno 400 kilometrov. Rekel mi je: ´Če boš ob meni, boš ves čas spraševal, tam pa boš lahko izkusil vse iz prve roke.` Bil je v misijonu, kjer je bila elektrika na voljo le dvakrat po dve uri na dan. Telefonov ni bilo, vodo smo dobivali iz jezera, a kljub vsem izzivom to misijonsko izkušnjo opisuje kot zelo prijetno.