Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Mislil sem, da odhajam na počitnice

Za vas piše:
Boštjan Debevec
Objava: 25. 09. 2018 / 09:29
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 25.09.2018 / 09:39
Ustavi predvajanje Nalaganje
Mislil sem, da odhajam na počitnice

Mislil sem, da odhajam na počitnice

Po sedmih letih in pol nadškof msgr. Juliusz Janusz zapušča mesto apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji.

Foto: Tatjana Splichal

Po sedmih letih in pol nadškof msgr. Juliusz Janusz zapušča mesto apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji in se vrača v rodno Poljsko. Pred odhodom se je z njim pogovarjal odgovorni urednik Družine Boštjan Debevec.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.

Apostolski nuncij nj. eksc. msgr. dr. Juliusz Janusz se je rodil 17. marca 1944 v Łyczani na Poljskem. V duhovnika krakovske nadškofije je bil posvečen 19. marca 1967. Po diplomi iz kanonskega prava na Papeški cerkveni akademiji (Pontificia Accademia Ecclesiastica) leta 1973 je vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Služboval je na papeških nunciaturah na Tajskem, v Skandinaviji, Nemčiji, Braziliji, na Nizozemskem in Madžarskem. Za odpravnika poslov a. i. na Kitajskem je bil imenovan 25. avgusta 1992, za naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija v Ruandi pa 25. marca 1995. Škofovsko posvečenje je prejel 8. maja 1995 ter si za škofovsko geslo izbral besede apostola Pavla Ljubezen vse prenaša – Amor omnia sustinet (1 Kor 13,7). Za apostolskega nuncija v Mozambiku je bil imenovan 26. septembra 1998, za apostolskega nuncija na Madžarskem pa 9. aprila 2003. Papež Benedikt XVI. je nadškofa Janusza za apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval 10. februarja 2011.

Kaj vam pride najprej na misel ob besedi Slovenija?

Prva stvar, ki mi pride na misel, je trenutek, ko mi je državni tajnik kardinal Bertone dejal, da bi bil lahko nuncij v Sloveniji, in me vprašal, če bi to sprejel. Odgovoril sem, da z veseljem, ker mi je všeč država z morjem in gorami.

Veliko se je dogajalo v sedmih letih. Ko pogledate nazaj, kateri so bili za vas najtežji trenutki in kateri najlepši?

Ko sem sprejel predlog, da postanem nuncij v Sloveniji, sem mislil, da odhajam na počitnice: lepa pokrajina, morje, ki mi je tako zelo všeč, gore, kjer bi lahko smučal. Nasprotno, resničnost, ki me je pričakala tukaj, se ni skladala samo z mojimi pričakovanji, bila je celo tragična.

Se Cerkev na Slovenskem dovolj odločno odziva na družbeno dogajanje v državi?


Ko opazujem slovensko družbo, sem malo zmeden, saj opažam miselnost, ki je še vedno močno pod vplivom let komunizma. Nastajajo celo komunistične stranke z izredno liberalno ideologijo, ki so sovražne do Cerkve. Vendar morajo te probleme rešiti Slovenci. Trud Cerkve in predsednika RS, da bi prišli do sprave, so znaki spremembe, do katere bo morda prišlo, za kar pa je potrebno veliko potrpežljivosti in odločnosti.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh