Papež Frančišek je minuli petek popoldne iz Mozambika poletel proti malgaški prestolnici Anatanarivo. Na tamkajšnjem letališču je svetega očeta z vojaškimi častmi sprejel malgaški predsednik Andry Rajoelina. Po uradni sprejemni slovesnosti se je Frančišek odpravil na papeško nunciaturo, kjer biva med obiskom na otoku.

Uradni program obiska se je začel v soboto, ko se je papež srečal z malgaškimi politiki in jih pozval k »odločnemu boju proti korupciji«, opozoril pa jih je tudi pred nadaljnjim onesnaževanjem okolja. Za pravičen in trajnosten razvoj dežele tradicionalna kultura Madagaskarja nudi zadosti virov, je sveti oče dejal v nagovoru predstavnikom politike, diplomatskega zbora in civilne družbe. Pomembno je, je zatrdil Frančišek, da se s strukturnimi spremembami zagotovi boljša porazdelitev prihodka.

Frančišek je obsodil »prekomerno krčenje gozda«, »od katerega ima korist le peščica ljudi«. Tihotapljenje in nezakonit izvoz dragocenih vrst lesa ogrožata bogato živalsko in rastlinsko raznolikost in s tem prihodnost te otoške države. Pristojni bi se morali ves čas zavedati, da so naravovarstvene in družbene krize med seboj neločljivo povezane. Ravnanje, ki škoduje okolju, le kratkoročno zagotavlja preživetje, je zatrdil papež; potrebna pa so donosna in okolju prijazna delovna mesta.

Drevo v spomin na papežev obisk

Sveti oče je opozoril tudi pred gospodarsko globalizacijo s kulturnim izenačevanjem. Treba bi bilo upoštevati prvotni življenjski slog in »spoštovati krajevno civilno družbo«, kajti le na ta način mednarodna pomoč ne bo edino zagotovilo za napredek, ampak bo lahko malgaški narod »vedno bolje skrbel sam zase in oblikoval svojo lastno prihodnost«. Papež je zbrane povabil, naj si zamislijo »to pot, na kateri ni nihče odrinjen na stran, zapuščen ali izgubljen«.

Malgaški predsednik Andry Rajoelina je v svojem nagovoru papežu obljubil, da bo »obnovil Madagaskar«. V tej otoški državi zdaj pišejo novo poglavje v zgodovini, je pojasnil Rajoelina, saj izvajajo proces, s katerim želijo izboljšati pravno državo in demokracijo. Predsednik si je trpljenje malgaškega naroda vzel k srcu in je svetega očeta v nagovoru prosil za podporo.

Ob koncu srečanja sta predsednik Rajoelina in papež Frančišek posadila drevo v spomin na visoki obisk iz Vatikana.



Frančišek kontemplativnim redovnicam: pokorščina, ljubezen in preglednost

Po srečanju s predstavniki družbenega življenja na Madagaskarju se je papež udeležil dnevne molitvene ure v samostanu bosonogih karmeličank v malgaški prestolnici in skupaj z njimi zmolil opoldansko molitev. V nagovoru je zbrane sestre iz različnih kontemplativnih samostanov spodbudil k vztrajnim »drobnim korakom v ljubezni in pokorščini« ter jih posvaril pred posvetnostjo in skušnjavami hudiča.

»Potreben je pogum, da zaupate majhnim korakom v življenju, pogum, da Bog zmore in želi iz moje majhnosti narediti nekaj velikega,« je dejal Frančišek in redovnice spodbudil k medsebojnemu razumevanju in preglednosti. Če se jim kar koli zdi sumljivo, naj takoj in pravočasno o tem spregovorijo, kajti »skušnjavec lahko pride celo v podobi duhovnega spremljevalca«, je opozoril papež. Svoje predstojnice morajo obveščati o vsem, četudi jim niso »simpatične«. Zgolj rešetke in zavese v klavzurnih samostanih ne zadoščajo, da bi v teh prostorih zaščitili ljubezen in svetost.

V življenju me spremlja sv. Terezija Deteta Jezusa

Papež je svoj nagovor navezal na dogodek iz življenja sv. Terezije Deteta Jezusa (1873-1897), ki je kot mlada redovnica vedno spremljala starejšo in ji pomagala, čeprav jo je ta nenehno zavračala. Ta dosledna in nevpadljiva solidarnost, ljubezen do bližnjega in pokorščina mlade Terezije so majhni koraki, od katerih je vse odvisno. »Danes svetnica spremlja drugo ostarelo osebo: mene,« je na koncu priznal papež. Življenje francoske svetnice ga navdihuje, tudi kadar je otopel ali razburjen.

Na ulicah pred samostanom bosonogih karmeličank je Frančiška pričakalo na stotine ljudi, molitve v kapeli samostana pa se je udeležilo okoli sto sester iz različnih kontemplativnih redov. Samostan v Antananarivu so leta 1937 ustanovile belgijske redovnice, ki so leta 1921 iz Evrope prišle na Madagaskar.



Nagovor škofom: vera naj ne bi pripravljala le na nebesa

Na srečanju s 34 malgaškimi škofi v stolnici Andohalo je papež deželno Cerkev pozval, naj kritično sodeluje pri izgradnji države. Škofje imajo pravico, da »izrazijo svoje mnenje o vsem, kar zadeva življenje ljudi,« je zatrdil Frančišek. Odločilno merilo za to sodelovanje je, da »vaša skrb oznanjevanje evangelija vključuje vse oblike uboštva«.

Vera ne sme biti pregnana v zasebno življenje ali obstajati zgolj zato, »da bi duše pripravila na nebesa,« je pojasnil sveti oče in opozoril: »Zrelo in neodvisno sodelovanje med Cerkvijo« in državo je nenehen izziv, ki ga ogroža pajdaško dogovarjanje, pri čemer se lahko hitro zgodi, »da izgubimo evangeljsko prepričljivost«.

Prizadevanja malgaške Cerkve se dogajajo v težkem in pogosto nasprotujočem si okolju; dežela je bogata, številni ljudje pa so revni. Malgaška izročila in kultura po Frančiškovih besedah nudijo veliko možnosti za zaščito življenja in dostojanstva ljudi, ki so ogrožena zaradi neenakosti in korupcije.

Življenje je treba jemati takšno, kot je – kot žogo pri nogometu

Glede Cerkve same je papež opozoril, naj ne poskuša vsega nadzirati. Dober pastir in sejalec »daje prostor pobudam, pušča rasti v različnih časih in ne išče uniformnosti«. Poleg tega nima nerazumnih zahtev do svojih sodelavcev in vernikov in ne prezira sadov, ki so na videz bolj skromni. Življenje je treba jemati takšno, kot je – kot žogo pri nogometu, je dejal Frančišek.

V svoji notranjecerkveni odgovornosti naj bi škofje skrbeli predvsem za svoje duhovnike, jih opogumljati in jim prisluhnili, je opozoril papež in ob tem izpostavil veliko odgovornost pri izbiri novih duhovnih poklicev. Malgaške škofe je pohvalil zaradi pobud, s katerimi opogumljajo in spodbujajo delovanje laikov.



Frančišek mladim Malgašem: ali Gospod lahko računa nate?

Med vigilijo z mladimi v malgaški prestolnici Antananarivo je papež vse zbrane pozval k prizadevanjem za bližnjega in k edinosti. »Preko vas prihaja prihodnost na Madagaskar in v Cerkev,« je Frančišek dejal okoli 100.000 udeležencem srečanja. Pri tem pa se »ne smejo nikoli osamiti ali si želeti, da bi delali sami«; to je papeževih besedah »ena najhujših skušnjav«.

V pogosto težkih življenjskih razmerah naletimo na številne glasove, »ki vas poskušajo uspavati, udomačiti, omamiti ali utišati, da ne bi iskali novih obzorij,« je opozoril Frančišek. Vera pa vedno ponuja nova obzorja. Jezus nas želi vse preoblikovati in narediti iz našega življenja poslanstvo, vendar od nas pričakuje, da se ne bomo bali umazati si rok.

Mladi so papežu zapeli in zaplesali

Seveda se lahko v življenju tudi izgubimo, tekamo za iluzijami, ki nam prinašajo kratkoročno veselje in uspeh. Pri tem je papež posvaril pred zagrenjenim prepričanjem, da ni mogoče ničesar spremeniti. »Ali Gospod lahko računa nate? Ali lahko tvoje malgaško ljudstvo računa nate? Ali tvoja domovina, Madagaskar, lahko računa nate?« je vprašal zbrano mladino.

Srečanje mladih s papežem je bilo pripravljeno v slogu svetovnih dni mladih. Po uvodnem pozdravu malgaškega škofa, pristojnega za pastoralo mladih, so udeleženci srečanja med nagovori uprizorili več plesnih in pevskih predstav, dva predstavnika mladih pa sta pričevala o svoji izkušnji vere.

27-letni mladenič je pripovedoval o svojem delu za zapornike, pri katerem se je naučil, da moramo človeka obravnavati neodvisno od njegovih dejanj. Mlado dekle pa je poročalo o svojem zapletenem družinskem življenju, saj njeno družino sestavljajo pripadniki različnih narodnosti, ki svojo vero živijo na zelo različne načine.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media