Jurij čebelari s 17 čebeljimi družinami v naročju neokrnjene narave. Kot pravi, so čebele zimo preživele v odličnem stanju in jih skoraj ni bilo treba dodatno krmiti. »Vemo, da sladkor ni nadomestilo medu. Zato čebele, ki prezimujejo na sladkorju, prezimijo slabše kot tiste na medu.« Za uspešno prezimitev pa ni pomembna samo hrana, temveč tudi zdravstveno stanje čebel in uspešnost zdravljenja, število čebel in ugodne vremenske razmere, poudarja Jurij, ki dodaja, da se je »razvoj v letošnji spomladi začel dobro in hitro. Zgodnji cvetni prah, ugodno vreme in cvetenje številnih rastlin so za čebele zagon za dobro in uspešno leto«.

Jurij v sadovnjaku. FOTO: Osebni arhiv

Tudi trenutne razmere so za čebele po njegovih besedah ugodne. »Prvi del pomladi je bil res topel. To so čebele dobro izkoristile za nabiranje cvetnega prahu in hrane. Rahla pozeba je sicer načela cvetove nekaterih dreves, ampak mislim, da brez večje škode za čebele, saj so številne vrste pozebi ubežale.« Prejšnji teden so ledeni možje »poscana« Zofka upravičili svoje ime, kar naj bi prineslo lepo poletje, a to bomo šele videli. »Ta dež je bil zelo potreben, saj so bila tla, sploh v zgornjih plasteh, že dobro suha. Tudi za čebele je dež potreben, saj je voda poleg hrane bistvena za njihovo življenje in razvoj. Tudi medenje številnih vrst je pogojeno z določeno vlago v zraku in temperaturo seveda, ki pa se zdaj počasi in vztrajno zvišuje.« Pošali se, da so čebele v teh deževnih dneh koristile svoj letni dopust in »večino dneva preživele v panju, kjer pa je bila verjetno kar gneča, saj bodo čebele svoj vrhunec v številčnosti dosegle nekje v maju ali juniju«, ocenjuje mladi čebelar in opozarja, da je stanje lahko že nekaj kilometrov stran povsem drugačno kot pri njem.

Marljive delavke imajo veliko dela. FOTO: Tatjana Splichal

Čeprav na čebele vseskozi prežijo nevarnosti v obliki različnih bolezni, kot so varoja, nosemavost, huda gniloba, poapnela zalega in virusne bolezni, meni, da so letošnji obeti za čebelarje dobri. »Težko rečem, ali bo boljša kot lanska, sem pa skoraj prepričan, da ne bo slaba, vsaj glede na spomladansko stanje in razvoj družin. Katerega medu bomo največ točili, težko rečem. Želim si samo, da bodo jeseni sodi polni in ne prazni,« nam razkrije svoje želje Jurij: »Letos je zelo cvetelo sadno drevje (jablane, češnje, slive, hruške), čebele so prav veselo letele od cveta do cveta, dobro je medil tudi javor, ki se počasi umirja. Zdaj prihajajo na vrsto lipe in kostanji.«

Jurij vsako leto izobesi čebelarsko zastavo. FOTO: Osebni arhiv

Svojega najljubšega okusa medu nima. Vse ima preprosto rad. Skoraj ni dneva v letu, da za zajtrk ne bi jedel kruha iz domače hišne moke in nanj namazal medu, zato si želi, da bi čebele ostale pri hiši. »Ne predstavljam si, da skozi leto čebele ne bi letele po vrtu. Želim si tudi, da bi ljudje med bolj cenili, saj med ni samo sladkor, ampak je res dar narave in čebel, ki krepi naše telo, saj vsebuje številne sladkorje (glukoza, fruktoza, saharoza, maltoza …), encime, aminokisline, vitamine, minerale in antioksidante.« Slovencem ob tej priložnosti polaga na srce: »Če boste varčevali z denarjem, varčujte kje drugje in ne pri medu oziroma hrani.« Mladi čebelar, ki je dokončal magisterij agronomije druge bolonjske stopnje na Biotehniški fakulteti, pa zaključuje z mislijo Rudolfa Steinerja, ki pravi: »Človek je to, kar jé.«