Izbor organizirata Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Zmagovalko oziroma zmagovalca bodo razglasili na posebnem dogodku v ponedeljek, 27. oktobra. Letošnji kandidati se ukvarjajo z različnimi kmetijskimi panogami, od vinogradništva, turizma, čebelarstva, zelenjadarstva do predelave mesa. Podrobnejši opis kandidatov in podatke o glasovanju, ki poteka do 19. oktobra, najdete v nadaljevanju članka. 

15. oktobra obeležujemo svetovni dan kmetic. Ob tej priložnosti čestitamo in se zahvaljujemo vsem slovenskim kmeticam, ki so srce in duša slovenskega podeželja.

1. Adrijan Galjot

Klavnica perutnine Galjot je prva klavnica v Sloveniji, ki omogoča zakol perutnine tudi manjšim rejcem. V Sloveniji namreč rejci brez lastne registrirane klavnice nimajo možnosti zakonitega zakola perutnine za prodajo na trgu. Klavnica Galjot je to težavo naslovila z nadgradnjo in uradno odobritvijo obstoječega obrata. V januarju 2025 so obnovili in dogradili prostore, dodali hladilnico, pisarno, garderobo in sprejemni prostor za perutnino. Obrat je bil uradno odobren junija 2025.

Adrijan Galjot je član Društva kranjske in tržiške podeželske mladine. FOTO: Blaž Lenček

Klavnica med drugim omogoča predelavo mesa v izdelke, kot so piščančje hrenovke, posebne klobase, paštete in mesni sir. Uporabljajo večji delež piščančje maščobe, s čimer zmanjšujejo uporabo rastlinskih olj. S predelavo se zmanjša odpad, podaljša rok trajanja in zviša dodana vrednost izdelkov. Obrat pomembno prispeva k ohranjanju malih kmetij, povečuje prihodke rejcev in zagotavlja stabilnost poslovanja – tudi v primeru izpada lastne reje, saj omogoča odkup perutnine od drugih rejcev. Z mesečnimi izobraževalnimi tečaji razseka in priprave mesa rejcem omogočajo, da se lažje in kakovostneje vključijo na trg.

2. Aleš Čadež 

Na kmetiji, ki leži v vasi Delnice v Poljanski dolini, se ukvarjajo z vzgojo raznolike zelenjave, jagodičevja in sadja. Letos so pridobili ekološki certifikat, del zemljišč pa je še v fazi preusmeritve. Njihova inovacija temelji na razvoju dveh ključnih tehnologij za zelenjadarstvo: traktorski in ročni sadilec ter paperpot sistem za setev v papirnate lončke. Uporaba napredne tehnologije »paperpot« omogoča hitro in učinkovito sajenje sadik v papirnate lončke, povezane v verigo. Lončki se pri presajanju razgradijo v tleh, kar odpravlja potrebo po plastiki.

Aleš Čadež je član Društva podeželske mladine Škofja Loka. FOTO: Blaž Lenček

Leta 2025 so v sodelovanju s podjetjem Lavrih razvili lasten sadilni stroj Lavrih Field Planter, ki je prilagojen za paperpot sistem. Naprava močno poveča učinkovitost dela in razbremeni fizični napor. Paperpot tehnologija izvira z Japonske, kjer so jo razvili pred več kot 50 leti. Današnja uporaba je prilagojena zahtevam ekološkega kmetovanja. Rastline se presajajo brez poškodbe korenin, kar spodbuja hitrejšo rast in boljšo pokritost tal. To zmanjša potrebo po okopavanju, kar je ključno pri pridelavi brez herbicidov. Paperpot sejalnica je ročna naprava, ki brez elektrike poseje do 10.000 semen na uro. Ročna in traktorska izvedba omogočata uporabo tako na manjših kot večjih površinah. Ta sistem zmanjšuje porabo substrata, vode, elektrike in plastike ter obenem zvišuje produktivnost.

3. Karin Glazer

Pri Glazerjevih iz Malečnika so čebele srce kmetije, saj se že več kot 20 let intenzivno ukvarjajo s čebelarstvom. Med, ki ga pridelujejo, ni le sladek pridelek, temveč rezultat skrbne nege čebel, čistega okolja in predanosti delu. Čebele se večinoma pasejo na Koroškem. Poleg klasičnih čebeljih pridelkov Karin ohranja tradicijo peke medenjakov, medenih keksov in razvija unikatne medene likerje. Njen inovativni produkt je liofiliziran med – sušen z zamrzovanjem v prah ali granulat. Ta napredni postopek omogoča ohranjanje hranilnih snovi, encimov in arome medu brez uporabe visokih temperatur.

Karin Glazer je članica Društva podeželske mladine Maribor. FOTO: Boštjan Podlogar

Liofiliziran med je obstojen, nelepljiv, lahek za shranjevanje in primeren za uporabo v prehrani, kozmetiki in farmaciji. Njegove prednosti vključujejo dolgo obstojnost brez hlajenja, enostavno doziranje in vsestransko uporabnost: od čokolad, napitkov, jogurtov, do obraznih mask in prehranskih dopolnil. Čebelarjem predstavlja dodano vrednost osnovnemu pridelku, saj omogoča vstop v nove tržne niše in zmanjšuje odvisnost od nihanja cen surovega medu. Na kmetiji Glazer s tem povezujejo tradicionalno čebelarstvo z inovativno predelavo živil.

4. Aleš Slana

Vina Tempus je manjše butično vinogradništvo iz Gornje Radgone z okoli štirimi hektarji vinogradov v osrčju Slovenskih goric. Njihovo delo temelji na spoštovanju tradicije, navezanosti na lokalno okolje in ljubezni do domače krajine. Regija slovi po vrhunski pridelavi penine in prav to je osnova njihove zgodbe o pristnosti in predanosti. V času epidemije koronavirusa, ko so klasične prodajne poti zastale, se je Aleš odločil za proaktiven pristop. Vzpostavili so spletno stran ter oblikovali inovativne darilne pakete, povezane z valentinovim. Paketi so vključevali kombinacije penin, sadnih sirupov in liofiliziranega sadja.

Aleš Slana je član Društva podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici. FOTO: Boštjan Podlogar

Pozitiven odziv jih je spodbudil, da so ti paketi postali stalna ponudba, ki se je sčasoma še razširila. Iz tega eksperimentiranja je nastal tudi njihov edinstven produkt – liofilizirano grozdje. Gre za inovacijo na slovenskem trgu, zasnovano kot estetski, senzorični in pripovedni dodatek k vinu. »Grozdovi hrustki« simbolno povezujejo sorto grozdja z zgodbo v steklenici. Lahko jih uživamo kot zdrav prigrizek, dodatek k sladicam, jogurtom ali kot del vinske degustacije. Ob tem so nadgradili svojo prisotnost na dogodkih in prazničnih sejmih, kjer se je porodila ideja o ponudbi kuhanega vina v stekleničeni obliki – še ena sodobna interpretacija tradicije.

5. Žan in Eva Bric

Mlad par iz Vogrskega povezuje predanost kmetijstvu, naravi in razvoju podeželja. Na njuni kmetiji v slikoviti Vipavski dolini obdelujeta 8,5 hektarja vinogradov za pridelavo vrhunskega vina ter 1,5 hektarja namiznega grozdja. Poleg tega obdelujeta še 6 hektarjev njiv za krmo za prašiče ter zelenjavo. Vse, kar pridelajo in predelajo na kmetiji, ponudijo gostom v izjemni kulinarični izkušnji. Ob prevzemu kmetije leta 2021 sta se zavedala, da zgolj tradicija ne zagotavlja preživetja. Tako se je oblikoval koncept Bric Wine & Relax – celovit projekt, ki združuje vinogradništvo, sadjarstvo in butični turizem.

Žan in Eva Bric sta člana Društva podeželske mladine Primorska. FOTO: Blaž Lenček

Temelj kmetije ostaja vinogradništvo, a strateški poudarek dajeta tudi pridelavi namiznega grozdja. Gre za občutljiv in zahtevnejši pridelek, ki zahteva veliko ročnega dela, strokovnega znanja ter natančnosti. Slovenski trg se šele odpira lokalno pridelanemu svežemu grozdju, kar vidita kot odlično priložnost za ustvarjanje nove tržne niše. Njuno grozdje ne konča na trgovskih policah, temveč ga ponujata neposredno gostom, obiskovalcem ter restavracijam. Turistični produkt sta zasnovala kot celovito doživetje podeželskega življenja. Obiskovalcem ponujata možnost sodelovanja pri trgatvi, degustacije vin, sprehodov po vinogradih in sprostitve v intimnem podeželskem spa-ju z domačo kulinariko.

6. Andrej Grabnar

Andrej Grabnar skupaj z očetom, mamo in bratom vodi vinogradniško kmetijo, kjer so vsi redno zaposleni. Pri 21 letih je postal nosilec kmetije in odgovoren za organizacijo dela ter tehnološke postopke v vinogradu in vinski kleti. Obdelujejo 31 hektarjev vinogradov s 152.000 trtami. Leta 2011 so razširili in modernizirali vinsko klet, ki omogoča shranjevanje do 500.000 litrov vina. Ob dobri letini pridelajo do 300.000 litrov vina, od tega kar 80 odstotkov cvička, ostalo pa predstavljajo bela in sortna vina ter penine. Nadgradil in posodobil je stil in izgled vina cviček PTP – izboljšal svežino, sadnost, pitnost in dolgoživost. Andrej je s partnerji sodeloval pri pilotnem projektu z naslovom »Tehnološka posodobitev pridelave cvička«.

Andrej Grabnar je član Društva podeželske mladine Krško. FOTO: Blaž Lenček

V luči trajnostnega vinogradništva je vpeljal inovativne prakse obdelave tal, ki izboljšujejo zadrževanje vode, zmanjšujejo uporabo herbicidov ter povečujejo biotsko pestrost in organsko snov v tleh. Vse to prispeva k izboljšanju sestave grozdja, varovanju okolja in podzemnih voda. Z enošparonsko rezjo, redčenjem grozdja in ročnim razlistanjem je izboljšal mikroklimo grozdja in zmanjšal potrebo po fungicidih. S pomočjo precizne enologije ter sodobnih kletarskih prijemov je ustvaril sodoben, saden in všečen cviček, ki je pritegnil tudi mlajše potrošnike. Andrej je prepoznaven tudi kot trikratni kralj cvička (2020, 2024, 2025), kar potrjuje njegovo predanost kakovosti in razvoju tega tradicionalnega vina. Je najmlajši prejemnik tega naziva in tudi prejemnik najvišje ocene na tem ocenjevanju.

Še več o letošnjih kandidatih, ki se potegujejo za naziv mlade inovativne kmetice oz. mladega inovativnega kmeta, lahko preberete tukaj, kjer lahko tudi glasujete za svojega favorita.