V okviru študijskih obiskov so udeleženci že spoznali mlečno kmetijo Podpečan na Štajerskem ter sadjarsko in živinorejsko kmetijo Bric na Primorskem, medtem ko jih obisk kmetij na Gorenjskem in Dolenjskem še čaka.

Obisk kmetije Podpečan

Študijski obisk na kmetiji Podpečan smo začeli s pozdravnim nagovorom mladega prevzemnika kmetije Andražem Podpečanom ter s kratko predstavitvijo projekta »Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet«.

Sledili sta zelo zanimiva predstavitev in ogled kmetije. Poleg je bil tudi Andražev oče, ki je poudaril, da kmetuje že več desetletij, a da se ne spomni, da bi bili kdaj tako zahtevni časi za kmetovanje, kot so danes. Povedal je tudi, da je pomembno, da starši znajo predati svojo kmetijo pravi čas, saj če človek ni sposoben prevzeti kmetije pri dvajsetih letih, je tudi pri štiridesetih ne bo. Mladi pa imajo veliko svežih in inovativnih idej, zato je pravočasen prenos kmetije, eden ključnih korakov za nadaljnji razvoj.

FOTO: Andreja Grobiša

Prevzemnik še pred 20. letom

Andraž je postal mladi prevzemnik, še preden je dopolnil 20 let. Andraž pravi, da rad kmetuje, da ga to veseli, se je pa dandanes ob vseh omejitvah včasih tudi treba vprašati, ali ima vse skupaj sploh smisel. Na kmetiji smo si ogledali tudi trgovinico, kjer smo videli resnično veliko izdelkov, ki jih pridelujejo in predelujejo Podpečanovi.

V pet trgovin za najcenejšo košarico dobrin

Nadaljevali smo s teoretičnim predavanjem, ki ga je izvedla Doris Letina. Ozavestili smo predvsem pojem trajnosti, spoznali kako širok pojem je to in kaj vse zajema. Med drugim smo izvedeli, da povprečen slovenski potrošnik obišče pet različnih trgovin, da nabere najcenejšo košarico. Raziskave so pokazale, da kar 87 odstotkov potrošnikov pove, da bi želelo kupiti lokalno in tudi dati večja sredstva za to. A ko pride do nakupov, je še samo 13 odstotkov takšnih, ki to dejansko naredijo. Torej se nismo pripravljeni odpovedati kavi in avtomobilom, pri živilih bomo pa varčevali.

Delavnice so sestavni del študijskih obiskov na kmetijah. FOTO: Andreja Grobiša

Brez ekonomske varnosti ljubezen in volja do dela ne pomagata

Izredno zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da imamo v Sloveniji samo še 3,5 odstotka mladih kmetov do 35. leta. Kaj to pomeni za prihodnost slovenskega kmetijstva? Kdaj bo za mlade kmetijstvo bolj privlačno? Izpostavili smo predvsem dve stvari. Seveda je pomembno, da imaš delo kmeta rad, da do tega čutiš pripadnost, vendar brez ekonomske varnosti ti tudi ljubezen in volja do dela ne pomagata. Vsekakor bo kmetijstvo za mlade bolj privlačno takrat, ko bodo odkupne cene pridelkov višje, ko se bo kmetovati splačalo. Drugo stvar, ki smo izpostavili, pa je spoštovanje do kmeta. Poklic kmeta še vedno ni spoštovan in ima v Sloveniji velikokrat negativno konotacijo. Doris Letina je lepo predstavila celoten življenjski cikel in dejstvo, da na kmetiji ni zavržkov ali odpadkov hrane. Vse, kar se na kmetiji pridela, gre ali v končne produkte ali pa nazaj v zemljo. Na kmetiji odpadkov ni, zato je že s tega vidika sama panoga trajnostno naravnana.

Tudi za družabne igre se je našel čas. FOTO: Andreja Grobiša

Degustacija domačih dobrot

Teoretičnem delu je sledila zelo okusna degustacija izdelkov z domače kmetije. Poskusili smo različne sirne namaze, mladi sir, staran sir z različnimi dodatki, vložen sir, domače mesnine, pašteto in svež topel kruh. Prav tako pa ni manjkal okusen domač sok in različni piškoti, ki jih pečejo na kmetiji. Ob malici smo se pogovarjali o pomenu lokalno pridelane hrane in prišli do ugotovitev, da ob nakupu lokalno pridelane hrane veliko pridobita tako kmet kot potrošnik. Pogovor je vodila Tjaša Mavsar.

FOTO: Andreja Grobiša

Kako prodati svoje izdelke in kaj vse mora obvladati kmet?

Nadaljevali smo z različnima delavnicama. Prva, ki jo je vodila Ajda Podlesnik, je bila osredotočen na promocijo lokalnih izdelkov, udeleženci so se seznanili z vsemi koraki, kako postopati pri promociji svojih izdelkov, prav tako pa so naredili strategijo promocije za Podpečanove sire. Pri drugi delavnici, ki jo je vodila Eva Golob, pa so v ospredje postavili samo vlogo kmetijstva, kakšna znanja vse mora obvladati kmet ter našli več kot 20 poklicev, ki jih mora kmet obvladati, da lahko vodi svojo kmetijo. Dogodek smo zaključili s sproščenim pogovorom in evalvacijo dneva.

Obisk kmetije Bric

Naša druga postaja v okviru študijski obiskov slovenskih kmetij je bila na Primorskem, na kmetiji Bric, ki jo vodi mladi kmetovalec Žan. 

Tri generacije družine Bric. Žan z ženo stoji skrajno desno. FOTO: Siniša Kanižaj

Povedal je, da ima kmetija več hektarjev površin in da so se v preteklosti ukvarjali tudi z živinorejo, nato pa so v celoti prešli na sadjarstvo. Sprva so gojili tudi breskve, zdaj pa pridelujejo samo še namizno grozdje. Lani so se preusmerili v turistično kmetijo in spremenili blagovno znamko v Bric.

Študijski obisk na kmetiji Bric. Eno od delavnic je vodila Ajda Podlesnik, podpredsednica ZSPM. FOTO: Andreja Grobiša

Potencial Vipavske doline

Pokazal nam je trte namiznega grozdja in razložil, kakšen potencial ima Vipavska dolina. Omenil je, da je namiznega grozdja v Sloveniji zelo malo. Predstavil je način shranjevanja in prodaje, ki poteka pri njih doma in v Ljubljani prek sistema Gajbica. Glavne izzive vidi v pomanjkanju delovne sile ter birokraciji in financiranju. Pobiranje grozdja poteka že od avgusta dalje. Predstavil nam je tudi turistični del kmetije in območje, kjer bo parkirišče za avtodome, ter polja, kjer gojijo pšenico, tritikalo in ječmen. Večino mesnin, ki jih proizvaja prodajo skozi turistično dejavnost.

Domačija družine Bric. FOTO: Siniša Kanižaj

Delavnice po skupinah

Sledila je delavnica z Andrejo, ki je udeležence vprašala, ali imajo stik s kmetijstvom, nato pa predstavila trajnostni prehranski sistem. Vsak je dobil listek in nalogo, da nanj napiše svojo asociacijo na trajnostni prehranski sistem. Nato smo se razdelili v tri skupine in odgovarjali na vprašanja na različnih mizah. Urša je predstavila poslovni načrt, pri čemer smo spet delali v treh skupinah. 

Predstavitev točk poslovnega načrta. FOTO: Andreja Grobiša

Vsaka skupina je izdelala svoj poslovni načrt, medtem pa nam je Urša razlagala posamezne točke. Na koncu smo skupaj pregledali izdelane načrte. Ajda je izvedla delavnico o promociji idej iz poslovnega načrta, Eva pa je govorila o vlogah in trajnostnih izzivih v kmetijstvu. Po delavnicah smo vse skupaj predstavili in naredili evalvacijo dogodka.

Savne na kmetiji Bric. FOTO: Siniša Kanižaj

Žan nas je nato popeljal po turističnem delu kmetije, kjer nam je pokazal sobe in spa s savnami ter zunanjim bazenom. Dogodek smo zaključili z degustacijo domačega pršuta, sira in salame, nato pa smo se odpravili domov.