Podpredsednik Zveze slovenske podeželske mladine Martin Žbogar je uvodoma predstavil nekatere glavne izzive, pred katerimi so slovenski kmetje. »Najprej je tu zakonodajni sveženj, ki ga kmetijsko ministrstvo predstavlja kot poenostavitev in olajšanje za mlade. Pa je res temu tako? Ko beremo med vrsticami, hitro ugotovimo, da slika mogoče ni tako lepa.«

Podpredsednik Zveze slovenske podeželske mladine Martin Žbogar. FOTO: Maks Zupan/ZSPM

Kmet pogosto nima besede, kaj se bo dogajalo na njegovem zemljišču

»Kategorije kmetijskih gospodarstev so oblikovane po nejasnih merilih in ne upoštevajo realnih pogojev na terenu,« je bil kritičen Žbogar, sicer mladi kmet iz Kanalskega Loma: »Predvidene spremembe zakonodaje zahtevajo tudi nove zbirke podatkov, vendar ni jasno, kdo se bo z njimi ukvarjal. In kakšne bodo potem zaradi teh podatkov še dodatne obveznosti za kmeta?« Opozoril je tudi na omejitev prodaje in zakola na domu, ki po njegovih besedah »bolj dišita po oteževanju kmečkega življenja in ohranjanja tradicije namesto resnične skrbi za potrošnika«. Pogosto ima kmet zadnjo besedo ali pa sploh nima besede, kaj se bo dogajalo na njegovih kmetijskih zemljiščih, je še dodal.

Predsednik uprave SIP Uroš Korže: »Še nikoli ni bilo take generacije, ki bi bila tako obveščena, tako strastna in tako povezana, kot je generacija mladih kmetov.« FOTO: Marko Mesojedec

Podgoršek: Od dela na kmetiji je treba dostojno živeti

Med gosti srečanja je bil tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek, ki je poudaril, da so generacije pred nami prevzemale kmetije predvsem zaradi ljubezni do zemlje in tradicije, »danes pa jih prevzemate ne le zaradi ljubezni in tradicije, ampak tudi zato, ker želite dostojno živeti, ne zgolj preživeti. Prav je tako. Zato bomo tudi na zbornici skupaj z drugimi deležniki usklajevali in iskali rešitve z našimi sogovorniki, z vlado, zato da poiščemo načine, kako na kmetijah postaviti pogoje za dober finančni izplen.« Čeprav je slovenska kmetija v povprečju bistveno manjša kot je v Evropi ali nekaterih drugih državah, je tudi na manjših kmetijah kar nekaj priložnosti za to, da dostojno živijo, je prepričan prvi mož KGZS.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek. FOTO: Maks Zupan/ZSPM

Od leta 2007 finančno podporo prejelo 4700 mladih prevzemnikov

Resorna ministrica Mateja Čalušić je dejala, da odločitev za kmetovanje danes »ni preprosta, je pa plemenita«. Postregla je s podatkom, da je od leta 2007 finančno podporo prejelo 4700 mladih prevzemnikov v skupni višini 131 milijonov evrov. Med drugim je poudarila, da Evropska komisija pripravlja novo strategijo za generacijsko prenovo kmetijstva. »Tu vidim priložnost, da mi skupaj, povezani in enotni, predstavimo stališča Slovenije do te strategije, ki nastaja v Bruslju. Ta bo izboljšala dostop do kapitala, znanja in poenostavila administrativne postopke ter omogočila boljše pogoje za mlade prevzemnike.«

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matej Čalušić. FOTO: Maks Zupan/ZSPM

Kritike na vsebino novega zakona

Kmetijska ministrica se je odzvala tudi na nekatere kritike glede novega svežnja kmetijske zakonodaje. Analiza je pokazala, tako ministrica, da gre za »20 odstotkov vsebinskih sprememb zakona. To ni revolucija«. Kritike med drugim letijo na to, da je zakon nastajal brez kmetov, da nima vsebine in ni jasnih klasifikacij. »Verjamem, da boste s pogovori v delovnih skupinah in na terenu, kjer imate organizirano mrežo, zavzeli osnova stališča in jih skozi javno obravnavo, ki je odprta, predstavili. To je priložnost, da vsebino vključimo v zakonodajo.«

Dogodek je povezovala podpredsednica ZSPM Ajda Podlesnik. FOTO: Maks Zupan/ZSPM

Par na zasebni in poslovni poti

Svojo izkušnjo kmečkega življenja sta z zbranimi delila Denis Plut in Veronika Birkelbach iz Bele krajine, ki sta par v zasebnem in poslovnem življenju. Oba sta ohranila kmetijo, s katere izhajata. Na Denisovi imajo lastno ribogojnico, poleg tega še konje in govedo, ukvarjajo pa se tudi s turistično dejavnostjo. Denis je kmetijo prevzel leta 2013. »Veronika je prevzela delo moje matere, potem pa se je pokazala tudi priložnost, da postane mlada prevzemnica njihove domače kmetije.« Danes tako uradno upravljata vsak svojo kmetijo. Čeprav na Denisovi kmetiji glavni vir dohodkov predstavljata ribogojnica in turizem, je to njihova dopolnilna dejavnost. »Ribiči nimajo statusa, kot ga imamo kmetje ali čebelarji,« s čimer je načel pomembno vprašanje socialne varnosti na kmetiji.

Denis Plut in Veronika Birkelbach. FOTO: Marko Mesojedec

Na Veronikini kmetiji pa je v ospredju konjereja, ampak se zdaj preusmerja v govedorejo. »Kruh si služim s turizmom in pomagam Denisu pri različnih pravilih. Sprašujem pa se, ali bom lahko na lastni kmetiji imela zaposlitev in živela od dela na njej. Kako daleč bom morala iti, bo to osnovna kmetija ali dopolnilna dejavnost?«

Povezovanje v male zadruge

Pogled na kmetijski sektor z vidika gospodarstva je predstavil član Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Iztok Podkrižnik, ki je med drugim podčrtal pomen znanja in izobrazbe ter izpostavil pomembnost povezovanja. »Tako kot se povezujejo podjetja, se morajo povezovati tudi kmetje na področju kmetijstva. Morda je ena od rešitev povezovanje v male zadruge. Govorim o manjših kmetijah, kjer se pet, šest ali sedem kmetov poveže v male zadruge in tvorijo skupno ponudbo raznovrstnih izdelkov in pridelkov. Tako si ustvarijo boljšo pozicijo in blagovno znamko. Lažji sta tudi promocija in trženje,« meni Podkrižnik.

Član Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Iztok Podkrižnik. FOTO: Maks Zupan/ZSPM

Kako se s stresom spopadajo mladi kmetje v ZDA?

Zanimivo je bilo tudi predavanje dr. Duške Knežević Hočevar, izredne profesorice in višje znanstvene sodelavke ZRC SAZU. V zadnji četrtini leta 2022 je kot raziskovalka gostovala v ZDA, in sicer na Centru za varnost in zdravje v kmetijstvu (I-CASH) v zvezni državi Iowa. Ukvarjala se je z vprašanjem, katere so podobnosti oziroma razlike odzivov na stres v kmetovanju v ZDA in Sloveniji. Pri tem je obiskala več kmetij, kjer je opravila intervjuje s kmeti. Za primerjavo, povprečna kmetija v Iowi je velika 145 hektarov.

Predavanje dr. Duške Knežević Hočevar. FOTO: Maks Zupan/ZSPM

Glavni viri stresa pri mladih kmetih v ZDA so po njenih ugotovitvah: časovni pritisk staršev; niso vredni zaupanja staršev; starši jih ovirajo pri razvoju kmetije; niso lastniki kmetij ter vladne regulative. S stresom se spopadajo na različne načine, kot so uživanje alkohola, lov ribolov, streljanje z orožjem, rekreacija in udeležba v programih psihosocialne podpore.

Mladi prevzemniki so si v okviru srečanja ogledali tudi proizvodnjo podjetja SIP. FOTO: Maks Zupan/ZSPM

Srečanje mladih prevzemnikov so zaključili z razpravo, v kateri sta sodelovala predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak ter kmet in podjetnik Rok Suhodolnik, povezoval pa jo je Gašper Bergant.

FOTO: Maks Zupan/ZSPM