Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zakaj je v Sloveniji tako malo mladih kmetov?

Za vas piše:
Mojca Purger
Objava: 10. 02. 2025 / 00:30
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 12.02.2025 / 13:00
Ustavi predvajanje Nalaganje
Zakaj je v Sloveniji tako malo mladih kmetov?
Ajda Podlesnik iz Svibnega s ponosom pove, da je kmetica. FOTO: Jože Potrpin/arhiv Družine

Zakaj je v Sloveniji tako malo mladih kmetov?

V Sloveniji bi morali zvoniti alarmi, saj je stanje v kmetijstvu kritično, opozarja Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Brez odločnih ukrepov mladi ne bodo videli prihodnosti v kmetovanju, kar lahko privede do nepopravljivih posledic za podeželje. Komisija je predstavila predloge za izboljšanje razmer – ali jih bomo upoštevali?

Leta 2020 je bil na slovenskih kmetijah delež mladih gospodarjev, starih do 35 let, 4,6-odstoten. Podatki za leto 2024 so, da je ta delež upadel na 3,5 odstotkov, kar je globoko pod evropskim povprečjem, kjer je ta odstotek 5,6. Povprečna starost kmetov v Sloveniji je 63 let, 44 % jih je starejših od 65 let. Najslabši je položaj manjših hribovskih kmetij. 

Podkast Mladost na kmetiji na Gregorjevem kmetijskem sejmu v Šentjerneju 9. marca organizira okroglo mizo z naslovom Zakaj ni več mladih kmetov? Vabljeni!

Zakaj so mladi prevzemniki tako pomembni?

Če v Sloveniji ne bo več mladih kmetov, bo ogrožena dolgoročna vzdržnost kmetijstva, saj brez mlajših prevzemnikov sektor ne bo mogel preživeti in se razvijati. Prehranska varnost bo na udaru, saj opuščanje kmetovanja pomeni manj domače pridelane hrane in večjo odvisnost od uvoza. 

Stopnja samooskrbe po rastlinskih kmetijskih proizvodih po letih v Sloveniji. Vir: SURS

Podeželje se bo začelo zaraščati, saj neobdelana zemljišča hitro prerašča gozd, kar zmanjšuje rodovitne površine in spreminja krajino. Hkrati bo izginjal tradicionalni način življenja, kar bo vodilo v opuščanje vasi in zmanjšanje poseljenosti podeželja. Najhuje bodo prizadete gorske kmetije, ki jih vzdržujejo starejši kmetje, pogosto brez naslednikov, kar pomeni njihov propad. Težava je tudi v neenakomerni porazdelitvi sredstev, saj velik del subvencij prejmejo velika podjetja, medtem ko manjše in srednje velike kmetije težko preživijo. 

Z upadom kmetovanja se bo zmanjšalo tudi število delovnih mest na podeželju, kar bo poslabšalo gospodarske razmere v teh skupnostih. Komisija opozarja, da je stanje alarmantno in da brez odločnih ukrepov mladi ne bodo videli prihodnosti v kmetijstvu, kar lahko vodi v nepopravljive posledice za slovensko podeželje.

Stopnja samooskrbe po živalskih kmetijskih proizvodih po letih v Sloveniji. Vir: SURS

Mladi kmetje poudarjajo pomen spoštovanja kmetijstva 

Zveza slovenske podeželske mladine, ki združuje blizu 3000 mladih s slovenskih kmetij, je med svojimi člani izvedla anketo o njihovih pogledih na prihodnost kmetijstva. Kar 66 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bi se lažje odločilo za poklic kmeta, če bi bili kmetje bolj cenjeni. 

SSKJ pri besedi kmet pod drugo točko navaja slabšalno rabo izraza kmet v smislu »neroden, neuglajen človek« ali »neumen, omejen človek.« Mladi kmetje bi si želeli, da bi se ta negativna konotacija, ki kmetom povzroča družbeno stigmatizacijo, izbrisala iz slovarja slovenskega knjižnega jezika. Še zlasti pa seveda iz vsakodnevne uporabe.

Povečanje spoštovanja do kmetov je ključno za izboljšanje ugleda kmetijstva, saj so kmetje v družbi pogosto žrtev negativnih stereotipov, ki se začnejo že v šolah. Kmetijstvo ni predstavljeno kot privlačna karierna izbira, kar vodi v nizko družbeno prepoznavnost tega poklica. Hkrati si mladi želijo večjo finančno in socialno varnost v kmetijstvu, saj nizke plače in pomanjkanje dostopa do virov mladim onemogočajo odločitev za ta poklic. Pomembno je tudi poenostaviti administrativne postopke in davčne ukrepe, ki trenutno otežujejo preživetje kmetij. 

Štirikrat več samomorov

Slovenija se sooča z zaskrbljujočimi podatki: nesreče pri delu na kmetijah so pogostejše, stopnja samomorilnosti med kmeti pa je štirikrat višja kot pri drugih poklicih. Pogosto delajo sami, zaradi česar se veča občutek izoliranosti. Delo na družinskih kmetijah pa zaradi neprestanega sobivanja povečuje možnosti konfliktov. Kmetovo delo, vemo, ne pozna 8-urnih delovnikov, prav tako se ne ustavi za poletne počitnice. Na Finskem so na primer že uvedli podporne skupine za pomoč pri delu na kmetijah, ko so kmetje na dopustu.

Denar za mlade kmete je, a ga kljub temu težko dobijo

Kljub spodbudam in finančni podpori generacijska menjava v kmetijstvu ne poteka učinkovito, kar ogroža dolgoročno vzdržnost sektorja. Med letoma 2007 in 2024 je bilo s 131 milijoni evrov podprtih 4.741 mladih kmetov, vendar brez teh sredstev 45 % mladih kmetov ne bi prevzelo kmetije. Mladi kmetje lahko dobijo podporo v višini več kot 50.000 evrov, a zanimanje ostaja nizko – v zadnjih razpisih je bilo porabljenih le polovica sredstev. 

Za sodelovanje pri razpisih pogoji pogosto izključujejo povprečne slovenske kmete, saj zahtevajo 10 ha trajnega travinja ali 40 hektarov kmetijskih zemljišč, medtem ko slovenska kmetija v povprečju obdeluje le 8 hektarov. Zapostavljene so predvsem manjše in hribovske kmetije, saj ne dosegajo zahtevanega standardnega prihodka (12.000 € oz. 8.000 € za gorske kmetije), kar vodi v njihovo opuščanje.

Predlagane rešitve so. Se bo kaj spremenilo?

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec decembra sprejela več sklepov, ki se osredotočajo na izboljšanje pogojev za mlade prevzemnike kmetij. Predlaga pravičnejšo razdelitev sredstev za spodbujanje kmetijstva, ki vključuje tudi kmete manjših kmetij, ter uvedbo ukrepov, ki bodo omogočili širši dostop do finančnih sredstev, kot so znižanje praga standardnega prihodka kmetij ter financiranje obresti za namenska posojila. 

Komisija se zavzema tudi za znižanje starostne meje za upokojitev kmetov ter upoštevanje dela kmečkih otrok v aktivno delovno dobo. Poleg tega predlaga zagotavljanje pravic iz delovnega razmerja, kot so minimalni dohodek in plačan dopust, ter ohranitev podpore za udeležbo dijakov in študentov kmetijskih smeri na sejmu Agra. Komisija poudarja tudi nujnost zmanjšanja birokracije v kmetijstvu in okrepitve ugleda poklica kmeta kot temeljnega za prehransko varnost in trajnostni razvoj družbe.

Lesena deska za rezanje - Daj nam danes naš vsakdanji kruh (Blagor)

Pridite na okroglo mizo!

Razpravo o razlogih, zakaj je v Sloveniji tako malo mladih kmetov, kakšne so posledice tega dejstva in kje so možne rešitve, bomo razširili na okrogli mizi, ki jo organizira Družinin podkast Mladost na kmetiji. Na Gregorjevem sejmu v Šentjerneju bodo v nedeljo, 9. marca, ob 10. uri gostje okrogle mize Zakaj ni več mladih kmetov?
- Stanko Tomšič, direktor KZ Trebnje - Krka
- Jure Hočevar, direktor, Poslovanje z Agro segmentom, NLB
-Andreja Makovec Beci, mlada prevzemnica 

Na okrogli mizi bomo predvajali tudi posnetke mladih kmetov in omogočili vprašanja gledalcev. Vabljeni! 


Nalaganje
Nazaj na vrh