Za mnoge ateiste pa tudi za številne vernike krščanskih in drugih veroizpovedi je razdeljenost Kristusove Cerkve razlog za odklanjanje krščanske vere na eni strani in Cerkve kot ustanove na drugi.

Razklanost krščanskih Cerkva, postmoderna porabniška miselnost, sekularizirana družba in vse bolj razširjen individualizem kažejo zanimivo duhovno podobo sodobnega človeka. Ta podobno, kot je navajen izbirati v velikih trgovskih centrih, izbira tudi na duhovnem področju. Z nastopom novodobske duhovnosti je izbira na trgu duhovnosti velika in izredno pestra. Največja ponudba je na področju verskih »mineštr in enolončnic«, kot bi lahko poimenovali številne duhovne centre, ki ponujajo vsega pomalem. Da je zmešnjava še večja, kažejo ankete, s katerimi so med zapriseženimi katoličani izmerili zanimivo razumevanje katoliškega nauka in veroizpovedi. Eni sprejemajo Kristusa brez Cerkve. Drugi Kristusa s Cerkvijo pa brez vstajenja od mrtvih. Tretji … in še bi lahko naštevali. Tolažba, da je bilo tako že od samih začetkov, je jalova. In za mnoge je na neuspeh že od vsega začetka obsojeno delo za edinost ali ekumenizem, kakor imenujemo prizadevanje za edinost vseh krščanskih Cerkva.

Več v novi številki Družine