»Živimo v svobodni demokratični družbi, katere sestavni del je svobodna izmenjava mnenj. Naša prireditev je organizirana tako, da ne sproža konfliktov, temveč izhaja iz prvobitne kulture dialoga. To upravičeno pričakujemo tudi od drugih udeležencev javnih razprav in srečanj,« je za Družino dober teden dni pred današnjim shodom Zbora za republiko na Kongresnem trgu v Ljubljani dejal njegov predsednik dr. Lovro Šturm.

Njegova pričakovanja so se očitno uresničila: shod, ki se ga je po oceni prirediteljev udeležilo okoli 12.000 ljudi z vseh koncev Slovenije, se je iztekel v prazničnem ozračju, skladnem s kulturnim praznikom, s plapolanjem množice zastav in govori, v katerih je bilo mogoče slišati tudi pozive k sodelovanju za skupno dobro slovenske države. Do »trka« s poznejšo t. i. vseslovensko vstajo, sklicano na istem prizorišču, ni prišlo.

Kulturni program, ki ga je povezoval Alen Salihović z Radia Ognjišče, se je dobro uro in pol, kot so sicer že vnaprej napovedali prireditelji, prepletal z govorniškimi nastopi. Dr. Lovro Šturm, predsednik Zbora za republiko, se je zavzel zlasti za delovanje pravne države, ki je ključnega pomena za to, da ne bodo veljala dvoja pravila: ena za izbrance in druga za ostale. Vsem državljanom Republike Slovenije morajo biti zagotovljene enake možnosti in pravičnost. Poudaril je, da so to pravzaprav zahteve, ki jih je mogoče slišati tudi v okviru demonstracijskega gibanja.

Barbara Brezigar, nekdanja kandidatka za predsednico republike, je med drugim opozorila na to, da shoda Zbora za republiko ni mogoče razumeti kot zbiranja le enega pola slovenske družbe, zlasti ne zbiranja, ki bi bilo usmerjeno proti čemur koli. Na Kongresnem trgu so se zbrali ljudje za dobro celotne države, svoje delovanje pa želijo usmeriti tako, da ne bi delilo, temveč povezovalo.

Bernard Brščič, predsednik Inštituta dr. Jožeta Pučnika, je postavil diagnozo slovenskega tukaj in zdaj, ki jih je skrojil tranzicijski »tovarišijski kapitalizem«, ter razmere označil za zelo resne. Resnost položaja pa je prinesla spoznanje, da je neskončno zadolževanje slovenske države nemogoče in da je z reformami treba spremeniti nastali položaj. V to smer gredo ukrepi sedanje vlade, pri čemer imata pomembno mesto ustanovitev slabe banke in holdinga za upravljanje z državnim premoženjem – prav to pa sta točki, ob katerih se je zaradi interesov tranzicijskih pridobitnikov, sprožila sedanja politična kriza. V takih razmerah je potrebno obuditi duha slovenske pomladi – to pa je nekaj, kar po Bršičevem prepričanju »zmoremo«.

Zbrane na Kongresnem trgu je nagovoril tudi dr. Andrej Umek, član Sveta Zbora za republiko, in spomnil na izročilo Demosa.

Enega najmočnejših aplavzov je doživel nastop podpredsednika Nove Slovenije Aleša Hojsa, ki je med drugim pozval k umirjanju razmer v Sloveniji. Ko so se Slovenci pred več kot 20 leti zbirali na Kongresnem trgu, so demonstrirali proti tedanjemu nedemokratičnemu režimu, današnje zborovanje pa po Hojsovih besedah izraža željo po drugačni, novi Sloveniji. V miselnih obzorjih demokratizacijskih prizadevanj je bila samostojna in ekonomsko neodvisna Slovenija vedno prioriteta, danes pa se postavlja vprašanje, ali ni v obzorjih nekaterih krogov prioriteta rušenje države. Kako je mogoče, se je spraševal Hojs, »da samo zaradi veroizpovedi nekoga pozivamo h klanju«; kako je mogoče, da »demokratično izvoljene politike, leve in desne, rdeče in črne, bele in zelene, ponovno pošiljamo v rudniške jarke; kako je mogoče, da »ne najemo skupnega jezika«, namesto tega pa iz anonimnih in podpisanih medijskih zapisov veje toliko gneva, sovraštva, srda, hudobije … Čas je, je dejal podpredsednik NSi, da umirimo stvari, da postavimo stvari tja, kamor spadajo; torej tja, kjer naš uspeh ne bo odvisen od ideološkega prepričanja, raznih »stricev« ali »plemenske pripadnosti«. Po Hojsovem prepričanju je zdrava tekmovalnost tista, ki postavlja temelje, da bo Slovenija spet socialna, pravična in varna država.

Nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati je med drugim zavrnil metode slepega pouličnega linča, s katerimi se srečujemo v slovenski družbi, s čimer je meril tudi na poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki ne omogoča zagovora in poskuša onemogočiti sedanjega predsednika vlade.

Napoved, da bo zbrane »v živo« nagovoril tudi Janez Janša, se niso uresničile zaradi podaljšanega bruseljskega pogajanja o novi finančni perspektivi. Zato je predsednik vlade zbrano množico nagovoril preko video posnetka, v katerem je zavrnil metode t. i. levega fašizma ter grožnje, nasilje in kaos, ki so največji sovražnik svobode in pravičnosti.

Težave, s katerimi se srečuje Slovenija, po Janševih besedah izvirajo predvsem iz tega, ker so si večino nekdanje družbene lastnine prisvojili nekdanji nelegitimni upravljavci, ki so se ob izbruhu gospodarske krize še dodatno usmerili k državnim bankam po nov denar.

Večmilijardna luknja v njih je posledica slabih kreditov, podeljenih kakšnim 16 povezanim družbam oziroma gospodarskim konglomeratom, od katerih jih je bilo petnajst pred stečaji v rokah tranzicijske levice, samo ena pa je pripadala cerkvenemu holdingu. Ko sta zakona o slabi banki in državnem holdingu posegli v to zgodbo, pa je protivladna ofenziva dobila pospešek – cilj obeh projektov je namreč ugotavljanje odgovornosti za nastanek bančne luknje in prekinitev financiranja omrežja tranzicijskih stricev in botrov ter tako konec ropanja Slovenije.

V rušenju vlade njen predsednik prepoznava metode, ki jih je na začetku druge svetovne vojne uporabljala komunistična partija. »Gre za nadaljevanje iste politike in totalitarne ideologije, ki se očitno v določenih delih naše družbe prenaša iz roda v rod,« je dejal in to stanje označil za »levi fašizem«, ki ga ni mogoče sprejeti, temveč se mu je treba upreti.

Na Kongresnem trgu je bila v duhu majniške deklaracije prebrana tudi deklaracija Zbora za republiko, ki se med drugim zavzema za družbo z urejenim pravosodjem, kjer bodo zakoni veljali za vse in ne le za peščico, za pluralne medije in profesionalno delo novinarjev, za konkurenčno državo odgovornih posameznikov, v kateri je država v službi državljanov.