Udeležence konference, ki jih je kot častni pokrovitelj počastil predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, je uvodoma pozdravil mariborski nadškof metropolit msgr. mag. Alojzij Cvikl, ki je poudaril, da ostaja v času, ko se svet sooča z vse bolj kompleksnimi izzivi, dialog ena redkih poti, ki ne vodi zgolj k razumevanju, marveč k resnični prenovi.

Inštrument pravičnosti in jezik dialoga

»A da bi bil dialog verodostojen in učinkovit, mora temeljiti na skupnem spoštovanju, resnici in vrednotah, ki presegajo interese trenutka. Ravno tu vstopa tudi pravo kot inštrument pravičnosti, a tudi kot jezik dialoga. Pravo, ki ne služi le formalnosti, temveč človečnosti. V tem duhu ne moremo mimo tudi bogatega prispevka Katoliške cerkve,« je izpostavil nadškof Cvikl.

3. mednarodna znanstvena pravna konferenca o moči dialoga v razdeljenem svetu. FOTO: Kanonist.eu

Lažje etiketirati kot razumeti

Po pozdravnih nagovorih rektorja Univerze Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvika Toplaka in dekana Teološke fakultete doc. dr. Tadeja Steguja je v slavnostnem predavanju Marko Lotrič izpostavil, da je v družbenem prostoru, ki ga zaznamujejo povečane polarizacije, delitve in naraščajoče napetosti, pogosto lažje govoriti kot poslušati, lažje etiketirati kot razumeti.

Brez poslušanja dialog postane vzporedni monolog

»A v dialogu, ki je temelj demokracije, tiči moč: moč razumevanja, preseganja konfliktov, iskanja skupnih rešitev. Dialog ni zgolj izmenjava mnenj, marveč vključuje pripravljenost poslušati, razumeti drugačnost in iskati skupni jezik tudi takrat, ko je najtežje. Brez poslušanja dialog postane zgolj vzporedni monolog – govor brez poslušalcev,« je opozoril Lotrič.

Z zgledom spodbujati spoštljivo razpravo

Kot temelj vsakega dialoga je označil spoštovanje, brez katerega pogovor hitro postane manipulacija, zato je po njegovem dolžnost javnih inštitucij, da z zgledom spodbujajo spoštljivo razpravo. Kot je dejal, v Državnem svetu odločno zavračajo sovražni govor, poniževanje in etiketiranje – še zlasti, ko prihaja iz vrst voditeljev in drugih, ki bi morali biti zgled.

Predavanjem je sledila živahna razprava. FOTO: Kanonist.eu

Dialog ni znak šibkosti – je orodje stabilnosti

»Ne moremo govoriti o moči dialoga, če hkrati dopuščamo zaničevanje določenih poklicnih ali družbenih skupin. Besede imajo posledice in v času, ko je solidarnost v družbi na preizkušnji, moramo z njimi ravnati še toliko bolj odgovorno. Dialog ni znak šibkosti – je orodje stabilnosti,« je podčrtal predsednik Državnega sveta, v katerem se trudijo ustvarjati pogoje za vključujoč, spoštljiv in stalen dialog med vsemi deležniki.

Vrednota vsakdanjega življenja

Poudaril je še, da le dialog med vsemi ključnimi akterji lahko pripelje do dolgoročno vzdržnih in pravičnih sistemov, vendar pa dialog ni zgolj naloga inštitucij – je tudi vrednota vsakdanjega življenja. Naj se torej moč dialoga začne pri vsakem od nas – v družini, šoli, skupnosti, na delovnem mestu, je še pozval Marko Lotrič.

Z dialogom graditi mostove

»Če razlike med nami kopljejo jarke, je na nas, da z dialogom gradimo mostove. Slovenija ima majhne razdalje, torej lahko mostove gradimo hitro. Toda mostovi morajo presegati tudi državne, geografske in ideološke meje. Dialog mora postati globalna praksa. Njegova največja moč ni govoriti, temveč znati iskati skupne točke v razdeljenem svetu,« je videonagovor zaključil Lotrič.

Dialog kot temelj identitete EU

Doc. dr. Katarina Vatovec z Evropske pravne fakultete je v predavanju Dialog kot temelj identitete EU: med vrednotami, izzivi in geopolitičnimi spremembami izpostavila, da v sodobnem svetu, v katerem se mednarodni odnosi vse bolj pomikajo proti igri z ničelno vsoto, tudi Evropska unija ni imuna na izzive.

Udeleženci konference. FOTO: Kanonist.eu

Dialog omogoča preseganje zgodovinskih in političnih delitev

»Erozija spoštovanja mednarodnega prava, geopolitične napetosti in notranjepolitične razlike vplivajo na enotnost EU in njeno zmožnost delovanja kot enoten globalni akter. Dialog ostaja ključni dejavnik za ohranjanje njene enotnosti in stabilnosti, omogoča preseganje zgodovinskih in političnih delitev, izgradnjo zaupanja in iskanje skupnih rešitev kljub razhajanjem v interesih držav članic.«

Orodje za zaščito evropske identitete in vrednot

Vatovčeva je še dodala, da čeprav je zaradi notranjih in zunanjih pritiskov pogosto otežen, ostaja dialog nepogrešljivo orodje za zaščito evropske identitete in vrednot. Njegova prihodnost je odvisna od pripravljenosti na poslušanje in gradnjo skupne vizije – kar bo odločilno ne le za EU, temveč tudi za širši mednarodni red.

Dialog v kriznih trenutkih

Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek z ljubljanske Teološke fakultete je v predavanju Dialog v kriznih trenutkih: izzivi in rešitve za klerike in zakonce podčrtal, da je v kriznih trenutkih dialog med klerikom in cerkveno oblastjo ključen, saj omogoča spoštljivo in premišljeno prilagajanje na novo življenjsko situacijo, iskanje konkretnih rešitev in zagotavljanje ustreznega vzdrževanja.

Krizni trenutki med zakonci

»Odprt in človeški pogovor preprečuje negotovost, podpira dostojanstvo posameznika in izraža krščansko skrb ter pravičnost v prehodnih obdobjih spremembe službe ali stanu. Krizni trenutki pa so navzoči tudi med zakonci. Ob ločitvi ali razvezi je odprt in spoštljiv dialog med nekdanjima zakoncema ključen za spravo ali pravično ureditev preživljanja,« je prepričan Slatinek.

V sklepnem delu konference so udeleženci postavljali vprašanja predavateljem. FOTO: Kanonist.eu

Mednarodni odnosi in temeljne vrednote

Izr. prof. dr. Luka M. Tomažič z Univerze Alma Mater Europaea je v predavanju Mednarodni odnosi in temeljne vrednote pojasnil, da se v mednarodnih odnosih intenzivirajo oboroženi in drugi konflikti, prihaja do erozije spoštovanja mednarodnega prava in do oviranja svobodne trgovine, uveljavlja se ideja, da sila prevlada nad pravičnostjo.

Pot iz takih okoliščin je zlasti vrednostna

»Pot iz takih okoliščin ni zgolj politična, ekonomska ali vojaška, je zlasti vrednostna. Stanje moramo ovrednotiti z realističnim razumevanjem mednarodnih odnosov, nujno je tudi prevpraševanje o temeljnih vrednotah, ki bodo nujne za uravnoteženje odnosov in uspešno sledenje regulativnemu idealu trajnega miru,« je povedal Tomažič.

Odgovornost ni zgolj kolektivna

In dodal še, da je za stabilizacijo mednarodnih odnosov zlasti pomembno spoštovanje temeljnih vrednot življenja in praktične razumnosti, v smislu diplomatskih odnosov pa tudi prijateljstva in igre. Odgovornost pri tem ni zgolj kolektivna, marveč je zlasti individualna. Obstaja le ena pot do odrešitve – da namreč prevzamemo odgovornost za grehe vseh ljudi, je izpostavil Tomažič.

Dialoški značaj razuma in vere v luči Josepha Ratzingerja

Doc. dr. Pavel Frivaldsky s praške Teološke fakultete Karlove univerze je v predavanju Dialoški značaj razuma in vere v luči Josepha Ratzingerja – Benedikta XVI. dejal, da kristološko pojmovanje resnice in relacijsko razumevanje človeške osebe in njenega razuma omogočata preseganje dualističnega odnosa med vero in razumom ter ponujata še vedno veljavne perspektive za medsebojni dialog med teologijo in filozofijo.

Dialoška paradigma Klemena Aleksandrijskega

Prof. dr. Zdravko Jovanović z beograjske Pravoslavne bogoslovne fakultete pa je v predavanju (v odsotnosti) Dialoška paradigma Klemena Aleksandrijskega: Povezovanje krščanstva in klasične kulture ter preseganje sodobnih kulturnih delitev podčrtal, da študija, ki jo izpostavlja, nakazuje, kako Klemenov model kulturnega dialoga ponuja prepričljivo paradigmo za sodobno krščansko udejstvovanje v odnosu do sekularizma, pluralizma in postmodernih intelektualnih tokov.

Živahna razprava

V sklepnem delu konference so udeleženci postavljali vprašanja predavateljem, kar je spodbudilo živahno razpravo in dodatno osvetlilo predstavljene teme. Poudarjena je bila pomembnost praktične uporabe pravnih teorij in izmenjave izkušenj med strokovnjaki, so po koncu konference še zapisali na spletnem portalu Kanonist.eu.