Anja Klančar je zaradi samomora izgubila vso družino; mama je naredila samomor leta 2007, oče 2014 in leta 2023 še njen brat. Nepredstavljive preizkušnje, o katerih se je odločila spregovoriti, deloma zaradi sebe, še posebej pa zaradi vseh tistih, ki tudi žalujejo zaradi samomora bližnjega človeka – da bi se zavedali, da v tej stiski niso sami ali edini. O tako občutljivi temi je potrebno spregovoriti rahločutno, odkrito, iskreno in z veliko mero dostojanstva. Anjino zgodbo smo predstavili tudi v oddaji Reflektor.

Na vrtiljaku čustev

Prvo žalovanje po samomoru po smrti mame je Anja doživljala pri 21 letih in nekako se ji zdi, da je bila ta smrt izmer vseh, ki jih je morala doživeti, najtežja. »S čustvi mi je bilo izredno težko, nisem vedela, kako naj z njimi shajam. Bila sem zelo jezna na ves svet. Čutila sem neverjeten nemir, razjarjenost. Eno leto nisem mogla jokati, čeprav sem si res zelo želela. Potem so solze prišle po kapljicah, a šele zatem, ko se je telo malenkost umirilo.«

Prevevala so jo nasprotujoča si čustva glede mame. »Po eni strani imaš nekoga rad, mamo vendarle vsi nekako idealiziramo. Po drugi strani pa je treba sprejeti, da moja mama ni hotela več živeti.«

V Anjinem življenju veliko vlogo igra vera, s pomočjo katere je preživela tudi najtežje trenutke svojega življenja. FOTO: Siniša Kanižaj

V pogovoru je Anja razkrila tudi, da jo je pot žalovanja najprej vodila po stran poteh, od iskanja utehe v alkoholu, prenajedanju, celo rezanju. »Za nekaj minut je bilo bolje, potem ne več,« je razkrila težko resnico. Ko je spoznala, da to ni prava pot, je začela trkati na različna vrata in poiskala pomoč v terapijah in pogovorih.

Svoje doživljanje ob samomoru mame je Anja opisala tudi v knjigi Ko izgubiš ...

Vsak samomor skrivnost zase

Ko se je nekako »sestavila« po mamini smrti, si je sedem let zatem življenje vzel oče, ki ni mogel sprejeti telesnih bremen bolezni in pešanja moči. Nato pa, po sedmih letih povsem nepričakovano še Anjin brat. Vsak samomor je prišel kot strela z jasnega. »Vsaka smrt in vsak pogreb mi je odprl nekaj novega, nove rane, nove dimenzije. Tudi sprejemanja dejstev, namreč da so naredili samomor. Seveda pa kot svojec občutiš veliko krivde. Dostikrat rečem: samomor je res skrivnost. Sprejeti je treba, da ne moremo vsega razumeti.«

Anja je na temo žalovanja po samomoru napisala tudi osebno knjigo ter magistrsko nalogo. FOTO: Siniša Kanižaj

Kam po pomoč?

Anja, ki je na Teološki fakulteti magistrirala iz primerjave žalovanja po samomoru in po naravni smrti, nesreči, je v pogovoru spregovorila tudi o tem, kako je za svojce po samomoru bližnjega zdravilna proaktivnost, kam se obrniti na pomoč in tudi, kako pristopiti k žalujoči osebi.

Prisluhnite ji tudi, kako je njej na poti težkega žalovanja, po kateri je morala zaradi samomora stopiti kar trikrat, v oporo tudi vera.