»Evangelij današnjega bogoslužja nam prestavlja prizor, s katerim se začenja Jezusovo javno življenje.« S temi besedami je papež Frančišek začel svoj današnji nagovor. »On, ki je Božji Sin in Mesija, gre na obale reke Jordan in se da krstiti Janezu Krstniku. Po okoli tridesetih letih skritega življenja se Jezus ne predstavi s kakšnim čudežem ali da se povzpne na katedro, da bi učil. Postavi se v vrsto z ljudstvom, da bi od Janeza prejel krst. Jezus je z nami grešniki delil usodo, spustil se je k nam. V reko se je spustil kot v ranjeno zgodovino človeštva. Potopil se je v naše vode, da bi jih ozdravil. Potopil se je z nami in med nami. Ne gre sam, niti ne s skupino izbrancev in privilegirancev. Ne, gre z ljudstvom. Pripada temu ljudstvu in gre z ljudstvom, da bi se dal s tem ponižnim ljudstvom krstiti.« 

Jezusova molitev je dialog z Očetom 

»V trenutku ko je Jezus prejel krst, besedilo pravi, da "je molil". Dobro nam bo delo zreti to, da Jezus moli. Toda, kako? On, ki je Gospod, Božji Sin, moli kot mi? Da, Jezus, kar evangeliji velikokrat ponovijo, preživi veliko časa v molitvi na začetku dneva, pogosto ponoči, preden sprejme pomembno odločitev … Njegova molitev je dialog, odnos z Očetom. Tako lahko v današnjem evangeliju vidimo dva trenutka v Jezusovem življenju. Po eni strani se spusti k nam, v vodo Jordana, po drugi pa povzdigne pogled in srce v molitvi k Očetu,« je v nadaljevanju pridige razmišljal sveti oče in vse navzoče pozval, naj se k molitvi čim pogosteje zatekamo.

Moliti je namreč način, da pustimo Bogu delovati v nas in razbrati, kar nam hoče On sporočiti tudi v težkih situacijah; moliti zato, da bi imeli moč, iti naprej.

Ne pozabimo datuma svojega krsta!

»Molitev, če uporabim lepo podobo današnjega evangelija, "odpre nebesa". Molitev odpre nebo: da kisik življenju, dihanje tudi med duševnimi mukami; daje, da na stvari gledamo širše. Predvsem pa nam omogoči, da imamo isto Jezusovo izkušnjo ob Jordanu, ki nam da čutiti, da smo ljubljeni Očetovi otroci. Tudi nam, ko molimo, Oče pravi, kakor v evangeliju Jezusu: »Ti si moj ljubljeni otrok!« To, da smo otroci, se je začelo pri krstu, ki nas je potopil v Kristusa in med člane Božjega ljudstva, dal nam je, da smo postali ljubljeni Očetovi otroci. Ne pozabimo datuma svojega krsta! Če bi sedaj vsakega od vas vprašal za datum krsta? Morda se ga nekateri ne spomnijo. Zelo lepo je spominjati se datuma krsta, saj gre za našo preroditev, za trenutek, ko smo postali z Jezusom Božji otroci.«

Molitev nam pomaga, saj nas povezuje z Bogom, nas odpre za srečanje z Njim.

»In danes, ta trenutek, se vprašajmo: kako je z mojo molitvijo? Molim iz navade, molim proti svoji volji, tako da recitiram obrazce, ali pa je moja molitev srečanje z Bogom, mene grešnika, vedno z Božjim ljudstvom, nikoli ločenega? Gojim domačnost z Bogom, se pogovarjam z Njim, poslušam njegovo Besedo? Med mnogimi stvarmi, ki jih počnemo čez dan, ne zanemarjajmo molitve. Posvetimo ji čas, poslužujmo se kratkih vzklikov, ki jih pogosto ponavljajmo, vsak dan berimo evangelij. Molitev odpira nebo.« S temi besedami je papež Frančišek zaključil svoj današnji nagovor.