Frančišek Asiški je nekega dne v navezovanju na viteške pesmi, ki so jih pisali v njegovem času, vzkliknil: »Vsi pogumni vitezi, ki so se mogočno bojevali, so dosegli pomembno zmago in umrli med bojem za vero v Kristusa. Danes vidimo marsikoga, ki bi čast in slavo rad pripisal sebi in je zadovoljen že s prepevanjem pesmi o junaštvu drugih.«

V enem od Svaril je pojasnil, kaj je hotel povedati: »Sramovati bi se morali samih sebe: svetniki so marsikaj prestali, mi pa, ki smo Božji služabniki, si poskušamo pridobiti čast in slavo s pripovedovanjem in razglašanjem njihovih del.« Te besede naj nam bodo v resen opomin med premišljevanjem o svetosti matere Terezije.

Leta teme matere Terezije

Kaj se je zgodilo, potem ko je mati Terezija rekla »da« Božjemu navdihu, ki jo je vabil, naj pusti vse in začne služiti najbolj ubogim med ubogimi? Svet je zagotovo videl, kaj se je dogajalo okoli nje – prihod prvih sester, cerkvena odobritev, bliskovito širjenje njenega človekoljubnega dela –, toda vse do njene smrti nihče ni vedel, kaj se je dogajalo v njeni notranjosti.

Celoten februarski esej si preberite v reviji Beseda med nami.