V knjigi Stare slovenske molitve je zbranih 328 molitvic, ki so jih naši predniki v različnih slovenskih pokrajinah molili ob najrazličnejših življenjskih priložnostih. Monografija je pri založbi Družina izšla v začetku postnega časa, v četrtek, 21. februarja, sta jo v galeriji Družina predstavila etnografinja dr. Marija Stanonik in oblikovalec Klemen Kunaver.

»Zbiranje starih molitev se je začelo pomladi 2005, ko je bralka Ivanka Korošec na uredništvo Družine poslala molitev znanke Marije Žagar, ki se jo je, ko je bila še majhna deklica, naučila od očeta. Povedala je, da jo pripoveduje svojemu takrat komaj nekajmesečnemu vnučku in da jo ta posluša z odprtimi usteci. Objava molitve na straneh duhovnosti in povabilo bralcem, naj zapišejo in pošljejo stare molitvice, ki so jih molili s svojimi starši, nista ostala brez odziva. Nasprotno: še dve leti zatem so iz tedna v teden prihajala na Družino pisma z vseh koncev Slovenije, zamejstva in izseljenstva,« je besede iz uvoda Marjana Pogačnika, takratnega urednika duhovnosti v Družini za uvod v večer prebrala voditeljica pogovornega večera Manica Ferenc.

Predati staro bogastvo prihodnjim rodovom

Da je prebirala stare molitve v Družini in se vsake objavljene molitvice razveselila, je povedala Marija Stanonik. Potiho si je želela, da bi se založba odločila molitve zbrati v knjigi, zato je bila srečna, ko jo je poklical Pogačnik in ji ponudil urejanje zbranih molitev za knjižno izdajo. »Bilo je zahtevno delo, ampak tudi zelo lepo,« je dejala Stanonikova in pristavila, da se je ob koncu vprašala, zakaj je doživela pri tem delu toliko veselja in lepote. »Našla sem odgovor: ker ni bilo od njih ene same slabe misli, ampak le srčna želja predati dediščino, staro bogastvo prihodnjim rodovom.«

»Pobožna duša se je ves dan kopala v božji navzočnosti«

Stanonikova je 328 zbranih molitev razdelila na enajst razdelkov. »Razdeljene so tako, kot teče življenje: od rojstva, začetka, jutra, prek delovnega dne, naporov, trpljenja, do večernih molitev, slovesa s tega sveta. Ujet je življenjski ritem. Znotraj tega so razdeljene po svetopisemski motiviki, svetnikih.« Stanonikova je dejala, da jo je presenetilo, ker je malo molitev o božiču, rojstvu, veliko več jih je na temo pasijona, trpljenja. Veliko molitev je priprošenj k Mariji in angelom. »Pobožna duša se je ves dan kopala v božji navzočnosti,« je dejala Stanonikova in pristavila, da vse molitve najbrž niso konfesionalno pravilne, ob marsikateri bo imel kak teolog pripombo. »A če niso teološko pravilne, z gotovostjo trdim, da so vse namenjene Bogu,« je dejala Stanonikova.

Ob molitvah tudi pretresljive zgodbe

Molitve so pošiljali bralci Družine z vseh koncev Slovenije, tudi iz zamejstva in zdomstva. Od 230 pisem jih je bilo 163 s polnim naslovom, 4 z naslovom elektronske pošte, 31 z nepopolnim naslovom in 12 anonimnih. Stanonikova je vse podrobno popisala, ohranila je tudi zgodbe, kje se je bralec molitvice naučil, s kom je molil, od kje molitev izvira. Na predstavitvi je Stanonikova povedala, da jo je pretresel pripis k molitvi, ko bralka opisuje, da jo je molitev naučila mama, ki ji je kot enajstletni deklici umrla v naročju v taborišču. »Veliko zgodb je bilo pripisanih k molitvam,« je povedala Stanonikova, ki je vse zgodbe vključila v knjigo v posebno poglavje na koncu kot nekakšen dodatek, da je podoba čim bolj celostna.

Knjiga je sad številnih generacij

Oblikovalec in avtor fotografij v monografiji Klemen Kunaver je dejal, da je skupna nit molitev in motivov v njih pristnost. »Motivi so morali biti razumljivi preprostemu človeku, da se je z njimi identificiral,« je dejal Kunaver, ki se je potem, ko je prebral vse molitve, odpravil na fotografiranje po Sloveniji. »Najobsežnejši sklop fotografij so slovenske vasi, teh je približno polovica. Potem pa so fotografije iz raznih osebnih zbirk in iz muzeja na prostem v Rogatcu, ki ima zanimivo zbirko sakralnih in etnografskih motivov.«

Ker so v monografiji Marijine molitve prevladujoče in ker je Marija »mati slovenskega naroda«, kot je dejal Kunaver, se je odločil na naslovnico dati motiv Marije iz vaške kapele iz Ljubnega na Gorenjskem. »Kraj je v bližini Brezij in osebno mi je bila Marija zelo všeč. Tako zelo, da sem ornamente iz obleke izrisal in jih uporabil za opremo tudi v notranjosti monografije.«

Razstavo povečanih fotografij iz monografije je ob koncu večera odprl direktor Družine Tone Rode, ki je dejal, da mu ob monografiji prihaja na misel »občestvo svetnikov«: »Knjiga je sad številnih generacij, ki so molile, nastajala je več stoletij. Ne nazadnje pa je delo strokovnjakinje Marije Stanonik, umetnika Klemna Kunaverja in urednice Jerice Jerman.«


O knjigi Stare slovenske molitve:
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/C0CDF7857930072CC1257B10003EB040?OpenDocument

Knjiga je na voljo v Družinini spletni knjigarni:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/D34F59FC95D5280BC1257B0F0043D36E?OpenDocument


Foto: Tatjana Splichal