»Moraš ven, pod zvezde …«
»Moraš ven, pod zvezde …«
Ko pogledate skozi teleskop, kaj vidite?
Ko v jasnih nočeh sam sedim za teleskopom, stran od »ponorelega« sveta [Mangartsko sedlo, Sorica, Krim, Kurešček, Tromeja ...] in zrem v oddaljene galaksije, ki svetijo npr. 12 milijonov svetlobnih let daleč, ali v zvezdne kopice (gruče), ki jih sestavlja milijon raznovrstnih zvezd, ali pa le mogočni planet Jupiter, od koder je svetloba odpotovala pred približno 40 minutami, se rad zazrem s prostimi očmi v zvezdnato nebo in pustim mislim, da letijo v razmišljanje o stvarstvu. Teleskop nekaj časa sameva ... Večkrat mi misli poletijo na samotišče Eremo delle Carceri, kjer so uprizorjeni sv. Frančišek, brat Leon in brat Juniper, kako zrejo v prostranstvo neba. Tako v Frančiškovem duhu tudi sam zrem iz svoje sedanjosti v preteklost. Misli mi poletijo po neskončnosti vesolja in spoznavam.
Kaj spoznavate?
Da so zakoni, ki jih odkrivamo, vgrajeni v stvarstvo. Da je zapletenost vesolja posledica logičnih pravil, ki so v svoji osnovi čudovito preprosta. ...



