Škof Matjaž se je v spremstvu generalnega vikarja celjske škofije Roka Metličarja in nekaterih duhovnikov najprej ustavil na Mravljinjeku v bližini Mosteca pri Dobovi, kjer je na grobišču ob križu molil za vse rajne na tem kraju trpljenja vseh nedolžnih žrtev pobojev po koncu druge svetovne vojne.

Napis na spominskem križu. FOTO: Antonio Vogrinc

Škof je poleg Mosteca obiskal še Stari Hrastnik, Marijo Reko nad Preboldom, znamenje na Golovcu v Celju, spominski park na Teharjah, Košnico pri Celju in Hudo Jamo, z vabilom vernikom, da se mu pridružijo v molitvi na teh svetih krajih ter prosijo za žrtve, za odpuščanje in spravo.

Škof Matjaž, grškokatoliški duhovnik Gorazd Baštašić in brežiški župnik Ivan Šumljak v molitvi ob križu. FOTO: Antonio Vogrinc

Pesem slednica

V prahu k tebi, Bog, zdihujem,
srce strto ti darujem,
konec svoj ti izročujem.

Ti, o Bog, usmiljen bodi!
Ljubi Jezus mrtvim daj
mir in pokoj vekomaj.

Amen.

Škof Matjaž: da bi zlo prepoznali kot zlo in ga zavrnili

Škof Matjaž je v nagovoru na vseh prizoriščih zbrane spomnil, kako kraji povojnih pobojev še danes kričijo, spomin na krike nedolžnih žrtev pa pretresa naša srca, »vendar v nas noče izzvati sovraštva, temveč sporoča, kako grozno in nečloveško je delo sovraštva«. Nadaljeval je z besedami papeža Benedikta XVI.: »Ta spomin želi voditi naš razum, da bi prepoznali zlo kot zlo in ga zavrnili. Želi navdihniti pogum, da bi delali dobro, da bi se uprli zlu. Želi nas pripeljati do tistih občutkov, izraženih v besedah, ki jih je veliki Sofoklej položil na ustnice Antigone ob grozi, ki jo je zajela, ko pravi, tukaj nisem, da bi skupaj sovražili, ampak da bi skupaj ljubili.«

Odprimo se temu duhovnemu bogastvu, ki so ga pridobili naši mučenci s svojo žrtvijo, v veri, da je njihova žrtev zaklad milosti.

Škof je povabil k molitvi, da bi Bog ozdravil rane tega strašnega zločina, ki ga je brat prizadel bratu, povabil je k molitvi za žrtve, storilce in preživele, »da bi našli svoj mir in se srečali z Božjim Sinom, ki je sestopil v predpekel, kjer se Bog sam dotakne najglobljih temin človeških temin«. Vernike je spodbudil, naj se »odpremo temu duhovnemu bogastvu, ki so ga pridobili naši mučenci s svojo žrtvijo, v veri, da je njihova žrtev zaklad milosti, ki lahko, če jo sprejmemo, prenovi in obogati naš narod, našo Cerkev, našo domovino z novim upanjem in novo močjo«.