Novica o nenadni smrti zelo priljubljenega župnika je pretresla številne ljudi. Vlado Leskovar je umrl med potjo na pogreb svojega župljana, tik po tem, ko se je vrnil z romanja s sobrati po krajih prvih krščanskih skupnosti. Ganljivo slovo so zaznamovale besede, ki jih je v pogrebni maši pri pridigi (v celoti je objavljena na spletni strani Škofije Celje) izrekel celjski škof Matjaž: "Verujemo, da je tudi našega Vladota Gospod pripravljal na to srečanje in da ga je z veseljem sprejel, čeprav je tako nenadoma potrkal."

Vlado Leskovar si je pred 28 leti za novomašno geslo izbral prav misel o umiranju: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu.« (Jn 12,24) Takrat gotovo še ni slutil, kako globoko bo zaznamovalo njegovo pot, je dejal škof Matjaž na slovesu od Vlada. "Težko je človeku sprejeti dejstvo, da je pravo bogastvo le tisto, ki ga daruješ, da postaja življenje rodovitno le takrat, ko si pripravljen izpuščati in umreti."

Povabilo k čuječnosti

Škof Matjaž je v luči minljivosti vse povabil k čuječnosti. "Že nekaj dni nas Božja beseda pri bogoslužju spodbuja k čuječnosti – naj imamo svetilke v rokah in naj čakamo, da se vrne naš Gospod in da mu odpremo vrata, ko pride in potrka.« (Lk 12,36) Ko se danes z mašo zadušnico poslavljamo od našega brata duhovnika Vlada, ki je tako nenadoma in nepričakovano stopil pred Gospodarja življenja, nam te spodbude govorijo še s posebno močjo. Gotovo nas ne želijo prestrašiti in še bolj užalostiti, ampak v nas okrepiti čuječnost. Vemo namreč, da nas ne pričakuje nekdo, ki bi nam nastavljal zanko in bi čakal na najslabši možni trenutek, da bi se prikazal, temveč nekdo, ki nas ljubi in ki za vsakega izmed nas stopa tudi v njegov najtemnejši trenutek, da bi nas okrepil in bi zahrepeneli po Njem." 

"Duhovniki niso supermani"

Škof Matjaž je ob smrti tako mladega duhovnika opozoril, da se mora spremeniti razumevanje vloge duhovnikov in vloge Božjega ljudstva. "Duhovniki pač niso »supermani«, ki bi lahko sami reševali vse gospodarske, duhovne in človeške izzive župnij in verniki niso zgolj uporabniki storitev. Očitno tudi Bog ne potrebuje »supermanov«. In ni to tisti model duhovništva, ki si ga je Bog na začetku zamislil. To lahko razberemo tudi iz dejstva, da je tok duhovniških poklicev postal zelo redek. Vedno več župnij bo ostalo brez duhovnika. Vladova smrt je pustila prazne tri župnije. V prihodnjih letih jih bo še veliko več."

Prihodnost župnijskih skupnosti brez župnikov

Cerkev mora zato moliti, da bi ji Bog dal razumeti, kako živeti kot žive skupnosti v času, ko bodo le redke župnije imele stalnega duhovnika. "Gotovo ni rešitev v tem, da bi preostalim duhovnikom nalagali poleg prve in druge še tretjo ali Bog ne daj četrto župnijo. Saj bi s tem samo podaljševali agonijo in še pospešili njihov odhod. Vladova smrt nas mora glede tega strezniti. Župnija ni župnik, ampak živo občestvo vernikov, ki skupaj živijo svojo vero in drug drugemu pomagajo priti do darov zakramentov in iz njih živeti. Tam, kjer bodo to razumeli, bo ostalo življenje." 

Škof Matjaž je prepričan, da bo Sveti Duh pokazal pot, "če bo le našel v nas dovolj vere, zaupanja in ponižnosti za pravo spreobrnjenje". 

Vladove besede, pripravljene za nek drug pogreb, izražajo njegovo vero

Vlado je v Očetovo naročje odšel na poti na pogreb svojega župljana. Za ta pogreb si je pripravil nagovor, ki priča o njegovi veri v večno življenje.  

»Ne vemo namreč ne ure ne dneva«, je zapisal. »Kristjani smo prepričani, da se naša pot ne konča s telesno smrtjo in križ ni zadnji smisel človekovega življenja. Kar verujemo o Jezusovem življenju in smrti, to upamo in verujemo, da se bo zgodilo slehernemu od nas. Jezus je namreč dejal, da se človek pri svojem umiranju ne srečuje s smrtjo, ampak z Bogom, s Stvarnikom, s tistim, ki vsem bitjem daje življenje. On je Bog živih, ne Bog mrtvih.« 

S temi besedami je škof Matjaž zaključil svoj nagovor. 

Slovo z ljudsko pesmijo Tri planike

Na grobu so se od Vlada Leskovarja poslovili pevci iz Bizeljskega, Kapel in Dobove ter Tomaž Hribar iz ansambla Gašperji tudi s pesmijo Tri planike, ki je bila Vladu zelo ljuba.