Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Jose Saraiva Martins je v nedeljo, 28. oktobra, med mašo na Trgu sv. Petra razglasil za blažene 498 žrtev španske državljanske vojne v letih od 1936 do 1939, v petek, 26. oktobra, pa v linški stolnici oporečnika v vesti proti služenju nacistom, družinskega očeta in žrtev nacistične strahovlade Franza Jägerstätterja (1907-1943). Njegovega prištetja med blažene se je udeležila tudi 94-letna vdova Franziska, ki ga je spodbudila k branju Svetega pisma ter skupni molitvi, s tem pa poglobljenemu krščanskemu življenju. Iz tega je tudi zajemal moči, da se je vztrajno upiral služenju vojaškega roka in vsakršnemu služenju »hitlerjancem«, kar je tudi botrovalo njegovi mučeniški smrti 9. avgusta 1943 v Brandenburgu v Nemčiji. Njegove razglasitve za blaženega se je udeležil tudi nadškof Kramberger. Mučeniško smrt pa so v Španiji med preganjanjem Cerkve s strani republikanske vlade in njenih »zaveznikov« poleg drugih utrpeli dva škofa, 24 duhovnikov in številni redovniki; med njimi 98 avguštincev, več kot 50 dominikancev, salezijancev in šolskih bratov. Že papež Janez Pavel II. je za blažene razglasil 472 španskih mučencev, žrtev državljanske vojne, 11 pa za svetnike. S tokratno razglasitvijo 498 žrtev omenjene vojne in še za časa papeža Janeza Pavla II. je tako na oltar povzdignjena največja narodna skupina blaženih v zadnjem obdobju Cerkve. Na novo razglašenih blaženih se je spomnil tudi papež Benedikt XVI. v nedeljo, 28. oktobra, pred molitvijo angelovega češčenja, same »rimske« razglasitve pa se ni udeležil. Povedal je, da mučeništvo lahko postane za vsakega kristjana »resnična možnost«. Španski mučenci pa tudi Franz Jägerstätter so »svoje življenje žrtvovali iz zvestobe Kristusu in njegovi Cerkvi«. Njihov zgled nam kaže, da krst kristjane obvezuje k pogumnemu zavzemanju za širjenje božjega kraljestva »do žrtvovanja lastnega življenja«. Papeževo besedo je v linški stolnici prebral kardinal Martins, v njej pa je Benedikt XVI. Franza Jägerstätterja pohvalil kot »vzornika v zvestobi zahtevi vesti in zagovornika nenasilja in miru ter svarilca pred uničujočimi ideologijami«.