V Pomurskem muzeju Murska Sobota so pomurski železnici posvetili razstavo, ki je v muzeju na ogled od 30. marca 2021.

Sestavljena je iz sedemnajstih panojev in dveh umetniških del soboškega slikarja Franca Mesariča.

Na sedemnajstih panojih o zgodovini pomurskih železnic so razstavljene predvsem številne fotografije. Nekaj pa je tudi dokumentov in načrtov ter ena maketa. Poleg starejšega gradiva je na razstavi razstavljenih tudi dvanajst aktualnih fotografij z motivi pomurskih železnic.

Izdali so tudi zajeten zbornik

Avtorja zbornika 130 let pomurskih železnic (180 strani velikega formata) sta Jurij Štesl in Gordana Šövegeš Lipovšek.

Prvi je raziskal in opisal ljutomersko in pomursko železnico, soavtorica pa lendavsko železnico in goriško Mariško (lokomotivo).

Gradivo za razstavo in zbornik so zbirali več mesecev, je povedal avtor razstave, zgodovinar Jurij Štesl. Okoli tretjino so jih pridobili iz zbirk Pomurskega muzeja, pa tudi od različnih kulturnih ustanov, muzejev in arhivov. Precej gradiva je tudi iz zasebne lasti.

V Murski Soboti stoji lokomotiva gorička mariška, ki je po gorički železniški progi M. Sobota–Hodoš vozila v letih 1945–1978 pod oznako JŽ 53-017. Na fotografiji je stanje pred obnovo.

Zgodovina pomurskih železnic se začne leta 1890

Zgodovina pomurskih železnic se začne v letu 1890, ko so v štirih dneh odprli dve železniški progi: 15. oktobra proga Radgona–Ljutomer, štiri dni pozneje, 19. oktobra, pa še progo skozi Lendavo, ki je bila del železniške proge med Čakovcem in mestom Ukk na Madžarskem.

Največja objekta na obeh progah sta bila železniška mostova. Na progi Radgona–Ljutomer je stal nekaj več kot 106 metrov dolg jeklen železniški most med Radgonama, ki ga je 17. aprila 1945 porušila umikajoča se nemška vojska; obnovljen ni bil nikoli.

Železniško omrežje v Pomurju je današnjo obliko dobilo leta 1924

Proga Murska Sobota–Hodoš je bila s slovenskim železniškim omrežjem povezana šele leta 1924, ko so zgradili železniško progo Murska Sobota–Ljutomer–Ormož.

Graditi so jo začeli konec leta 1922. Najtežji del gradnje je bilo prečkanje Mure in njenih rokavov med Veržejem in Dokležovjem, kjer so morali zgraditi pet mostov, med njimi tudi 155 metra dolg most čez reko Muro.

Restavrirana lokomotiva gorička mariška.

Lokomotivo so imenovali mariška

Iz časa gradnje proge Murska Sobota–Körmend izhaja tudi izraz mariška. To je bila sprva lokomotiva, ki je leta 1906 dovažala material za gradnjo proge, izraz pa se je nato posplošil na vse lokomotive na progi Murska Sobota–Hodoš. Ena izmed slavnih marišk je tudi parna lokomotiva, ki od leta 1977 kot muzejski eksponat stoji pred železniško postajo v Murski Soboti.

Ekonomski in politični razlogi

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bila železniška povezava nujni pogoj za gospodarski razvoj posameznega območja. Glavni pobudniki za gradnjo teh prog so zato bili predstavniki političnega in gospodarskega življenja iz lokalnega okolja.

Leta 1907 je z odprtjem proge Murska Sobota–Körmend dobila železniško povezavo tudi Murska Sobota.

Pri izgradnji proge Murska Sobota–Körmend so bili poleg ekonomskih razlogov pomembni tudi politični. Madžarski krogi so želeli Prekmurje tesneje povezati z Budimpešto. Progo so začeli graditi spomladi leta 1906.

Pri gradnji so pomagali delavci iz Madžarske, Romunije, Hrvaške, Srbije, Italije, Slovaške, Poljske in Makedonije, domačinov je bilo zaposlenih le malo. Najzahtevnejši je bil 253 metrov dolg predor pri Stanjevcih.

Po prvi svetovni vojni je progo Murska Sobota–Körmend pri Hodošu presekala meja med Kraljevino SHS in Madžarsko. V Kraljevini SHS je ostalo dobrih 29 kilometrov proge, na katerih je bilo osem postaj in postajališč (Murska Sobota, Puconci, Moščanci, Mačkovci, Stanjevci, Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš).

Lendava nima več neposredne železniške povezave z notranjostjo Slovenije

Na progi skozi Lendavo je bil zgrajen železniški most pri Petišovcih, ki ga je ob napadu sil osi aprila 1941 porušila jugoslovanska vojska, a so gal leta 1947 obnovili. Železniški promet med Lendavo in Čakovcem je spet stekel šele leta 1952, istega leta, kot je bil zgrajen tudi industrijski tir lendavske rafinerije.

Od leta 1991 in osamosvojitve Slovenije Lendava nima več neposredne železniške povezave z notranjostjo Slovenije. Tedaj je bil prekinjen tudi potniški promet med Lendavo in Čakovcem, kar se je spremenilo šele leta 2014, odkar na tem odseku dnevno spet vozita dva vlaka.

Leta 2001 je znova stekel promet po progi Ormož–Hodoš

Promet po progi Ormož–Hodoš je bil v nekaterih obdobjih možen le delno. Med drugo svetovno vojno ni bil možen čez veržejski most (aprila 1941 ga je umikajoča se jugoslovanska vojska razstrelila, leta 1945 pa ga je nova oblast obnovila), med Mursko Soboto in Hodošem pa ni vozil vlak od ukinitve proge leta 1968 do njene vnovične vzpostavitve 16. maja 2001, ko so slovesno odprli progo Puconci–Hodoš–Zalalövo.