Muzejsko društvo Škofja Loka
Muzejsko društvo Škofja Loka
Ob 80-letnici je Muzejsko društvo Škofja Loka izdali knjigo z naslovom Za našo stvar. V so prikazali zgodovino društva, njene ustanovitelje in pomembne raziskovalce ter kulturnike.
Zgodba Profesorskega ceha in njegovih markantnih ustanoviteljev nas vrača k izviru, iz katerega je v osemdesetih letih nastala mogočna reka. S svojim delom, iskrimi idejami in ljubeznijo do domačega kraja so jo oplajali številni posamezniki, ki so ustvarili več kot petdeset publikacij domoznanskega značaja, že od leta 1954 vsako leto napolnili zbornik Loški razgledi z zanimivo in strokovno vsebino ter pripravili številne kulturne, literarne, umetniške in strokovne dogodke.
Knjigo Za našo stvar so poimenovali z besedami dr. Pavleta Blaznika, dolgoletnega društvenega predsednika. Z njo so želeli ob 80-letnici v kratkih podobah približati zgodbe ustanovnih članov edinstvenega škofjeloškega intelektualnega kroga z zanimivim imenom Profesorski ceh. Leta 1937 je iz njega zraslo Muzejsko društvo Škofja Loka, dve leti kasneje je bil na pobudo profesorjev ustanovljen Loški muzej. Posejali so seme domoznanstva in domoljubja, ki od tedaj rojeva sad po loškem in tudi širšem slovenskem ter mednarodnem prostoru.
Bogato ilustrirano knjigo Za našo stvar je uredila Helena Janežič, besedila pa so poleg nje prispevali še Mojca Ferle, Štefan Kržišnik, Judita Šega in Jernej Tavčar. Štefan Kržišnik je opisal zgodovino društva od leta 1930 do 1965. Sledijo prikazi ustanoviteljev in najvidnejših članov društva. Po vrsti si sledijo: Ivan Dolenec (1884–1971), Pavle Blaznik (1903–1984), Tine Debeljak (1903–1989), France Planina (1901–1992), Jakob Šolar (1896–1986), France Koblar (1889–1975), Lovro Sušnik (1887–1964), France Košir (1906–1939), Ivan Molinaro (1903–1988), Maks Miklavčič (1900–1971) in Martin Gorjanec (1882–1955).
Ti možje so na škofjeloškem spodbudili raziskovalno in zbirateljsko vnemo, iz katere je nastal Loški muzej, izšlo 63 letnikov Loških razgledov in še cela vrsta drugih publikacij, rezultat pa je dejstvo, da je nekdanje loško gospostvo domoznansko najbolje obdelan del Slovenije.
Preberite tudi:
80 let Muzejskega društva Škofja Loka



