Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Na Berebico v spomin na Bogdana Vidmarja

Za vas piše:
Nataša Bartol
Objava: 01. 10. 2026 / 18:51
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 02.10.2026 / 06:21
Ustavi predvajanje Nalaganje
Na Berebico v spomin na Bogdana Vidmarja
FOTO: Buški gamsi

Na Berebico v spomin na Bogdana Vidmarja

»Želim si iti na planino Berebica in tam prespati noč v šotoru. Legel bi rad na šotorsko krilo, gledal macesne in nebo.« Tako je v začetku avgusta 2025, že hudo bolan, zapisal duhovnik in naš prijatelj Bogdan Vidmar. Na Berebico se je želel vrniti, a mu žal ni bilo dano. Leto dni pozneje smo se tja odpravili mi – v njegov spomin.

V soboto, 26. septembra 2026, na prvo obletnico Bogdanove smrti, se je skupina Buških gamsov, bratovščine odraslih skavtov iz Bovca, skupaj z župljani, skavti bratovščine Jazbeci iz Nove Gorice in drugimi prijatelji podala na Berebico. Sončen dan in prijetna jesenska narava sta nas spremljala na približno triurni poti.

Naš cilj je bil kraj med macesni in drugim drevjem, kjer se odpre čudovit pogled na Triglav. Prav tam je bovški župnik in dekan Viljem Čušin daroval sveto mašo. Med drevesi, pod odprtim nebom in s pogledom na našo najvišjo goro, smo se še posebej spomnili Bogdana.

FOTO: Buški gamsi

Z njim smo bili na Berebici že 25. junija 2021, ob prazniku dneva državnosti. Takrat je bila njegova želja, da bi skupaj z odraslimi skavti obhajali sveto mašo na kraju, od koder pogled sega proti Triglavu. Bogdan je imel rad gore in naravo, predvsem pa je znal povezovati ljudi. Tudi v času svojega delovanja v Bovcu je bil tesno povezan z Buškimi gamsi, pozneje pa je bil duhovni vodja in pobudnik ustanovitve bratovščine odraslih skavtov Jazbeci v Novi Gorici.

Želeli smo, da bi se na Berebico še enkrat povzpel z nami. Želeli smo, da bi skupaj z njim ponovili tisto, kar smo doživeli leta 2021. A bolezen je bila močnejša. 26. septembra 2025 je Bogdan umrl.

Njegova želja po vrnitvi na Berebico pa je ostala. Zato smo letos hodili tudi zanj.

FOTO: Buški gamsi

Ko smo med macesni obhajali sveto mašo, smo se spominjali njegovega duhovništva, njegove vere, skavtskega duha, ljubezni do gora in predvsem njegovega darovanja za ljudi, ki jih je srečeval. Njegova pot se je končala, vendar so ostale poti, ki jih je začrtal drugim.

Berebica je tako postala kraj spomina in hvaležnosti. Buški gamsi, Jazbeci, župljani in prijatelji želimo, da bi se sem vračali tudi v prihodnje. Pohod naj postane Bogdanov memorial, vsakoletno srečanje ob sveti maši in v naravi, kjer bomo ohranjali spomin na človeka, ki je znal videti lepoto gora, moč skupnosti in Božjo bližino.

Tokrat smo se na Berebico povzpeli brez Bogdana. A vendar smo imeli občutek, da je bil na nek način z nami – v spominu, v molitvi, v prijateljstvu in v poti, ki jo je nekoč sam pokazal.

Kupi v trgovini

Kje najti srečo?
Duhovna rast
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh