Minuli teden (v torek, 13. Maja, na god fatimske Matere Božje) sta založba Družina in brezjanski frančiškanski samostan s precejšnjim medijskim odzivom na Brezjah predstavili novo monografijo Marija Pomagaj – milostna podoba na Brezjah 1814-2014, isti dan je bila v Gorenjskem muzeju v Kranju odprta razstava na to temo. Na predvečer dvodnevnega praznovanja na Brezjah so na pogovornem večeru v galeriji družina v središču prestolnice o duhovni zakladnici in duhovnih sadovih Brezij ter o duhovnem pomenu Marije za naš narod danes govorili gvardijan brezjanskega svetišča p. Robert Bahčič, urednik knjige in avtor razstave Jože Dežman in soavtor knjige Blaž Otrin. Večer je vodil direktor založbe Družina Tone Rode.

Na pogovornem večeru, ki ga je vodil direktor založbe Družina Tone Rode, so sodelovali p. Robert Bahčič, Blaž Otrin in Jože Dežman (foto: Tatjana Splichal)


P. Bahčič o presenečeni televizijski novinarki

Na vprašanje Toneta Rodeta, kako kot rektor svetišča osebno doživlja trenutek obhajanja 200-letnice Marije Pomagaj ob skrbno pripravljenem programu, obiskih pomembnih osebnosti, množičnem obisku, je p. Robert Bahčič odgovoril z opisom včerajšnjega triurnega obiska televizijske ekipe, da naredi prispevek o praznovanju. »Že prvi stik pred cerkvijo mi je nakazal, da gospa novinarka še nikoli ni bila v brezjanski baziliki, da ne ve, kje je Marija. Dolgo smo se pogovarjali zunaj in potem tudi še v cerkvi. Vse jo je zanimalo, zakaj ljudje prihajajo, kaj prosijo, zakaj prihajajo tudi neverni … Po dobrih dveh urah pogovorov in snemanja snemalec potegne iz žepa denarnico in pokaže v njej podobico brezjanske Marije. 'Poglejte, pater, že trideset let jo nosim s seboj'.« Da je bila najbolj presenečena novinarka, je dejal p. Bahčič in pristavil, da je potem, ko so že odšli iz cerkve in je televizijsko ekipo povabil še na kavo, novinarka stekla nazaj v cerkev, češ da bi tudi ona nekaj napisala Mariji v knjigo. »Konkretno sem občutil, kako se lahko srce odpre človeku, če ga nagovoriš, sprejmeš, se z njim pogovarjaš. »Marija je Mati, ki ljubeznivo čaka. Tudi če se oddaljimo, tudi če hodimo mimo nje, nas ona spremlja, hodi za nami in z nami. Njena milina na brezjanski podobi vsakega nagovarja.«

Ali so torej patri frančiškani na Brezjah nekakšna »podaljšana roka, ušesa in usta Marije, ki vse sprejema«, je vprašal voditelj večera in p. Bahčič je odgovoril, da lahko patri veliko dajo romarjem že s svojo držo »Ljudje pridejo, ker iščejo notranji mir. Na tem kraju ga najdejo. Zato je milostni kraj, zato je sveti kraj in takega ga moramo dati in predstaviti ljudem, ki obiščejo Brezje.«

Dežmanovo odkritje votivne zbirke, o odpovedi alkoholizmu in srečanju z življenjsko sopotnico

Voditelj večera je o Jožetu Dežmanu dejal, da ni le zgodovinar, ki raziskuje polpreteklo slovensko zgodovino, ampak je tudi »vernik in Gorenjec, ki se že desetletja posveča Brezjam". Vprašal ga je, ali je nova knjiga nov korak na poti »ponotranjenega odnosa«, ki ga goji do tega svetega kraja. »Če te za trenutek osvobodim vloge zgodovinarja, kaj tebi kot človeku, ki je šel skozi osebno preobrazbo, kaj ti kot slovenskemu kristjanu pomenijo Brezje?« je Rode vprašal urednika knjige. »Letos praznujem 20-letnico, odkar se intenzivno ukvarjam z Brezjami,« je povedal Dežman in se pošalil, da so bila prva srečanja podobna kot novinarkina, kot je jo pred tem predstavil p. Bahčič. Bil je šef liberalno demokratske stranke v občini Radovljica in v tistem času, sredi devetdesetih let, so dosegli, da so avtocesto umaknili z brezjanskega polja, kakor je bilo v prostorskem načrtu. »Ohranili smo brezjanski mir,« je dejal Dežman. Drugo pa je bilo, da je kot kulturnik in politik opazil, da se Brezje ne pojavljajo na nobenem gorenjskem zemljevidu, kjer prikazujejo znamenite točke kot so Triglav, Bled, Bohinj. »Kot vse cerkveno v tistem času so bile Brezje izključene …« Ko je Dežman obiskal p. Cirila Božiča, takratnega brezjanskega gvardijana, je odkril, da je v sobi za sušenje mesa najlepša zbirka slovenskih votivnih podob.

Dežman je povedal, da je z Brezjami povezana tudi njegova osebna pot, saj je pred 20 leti spoznal sedanjo ženo, z Brezjami povezuje tudi moč, da se je odpovedal alkoholizmu. »Brezje so postale moj kraj iskanja miru – delo v arhivu, votivne podobe, odkritje romarskih zapisov, zahvale in prošnje, ki sem jih prebiral, so mi spremenili življenje.« Povedal je osebno zgodbo o dolgi spovedi in romanju v Assisi s patri frančiškani. »Brezje so dvesto let duhovno središče Slovenije. Ko raziskujemo brezjanske dogodke in modernizacijo, zlahka odkrijemo, da je ta dediščina tista, ki nas ohranja pri zdravi pameti.«

Otrin: »Kjer besede ostanejo neizrečene …« in kako zdravnik obnemi: "V Boga ne verjamem, v ta čudež verjamem."

Tudi zgodovinar Blaž Otrin je dejal, da kot skoraj vsaka slovenska družina, imajo tudi v njihovi razširjeni družini zgodbe in milostne dogodke, povezane z Brezjami. Izpostavil je svojo teto, danes ima 85 let, pred desetletji pa so ji, ko je rodila četrtega otroka, odkrili raka in ji dali še nekaj tednov življenja. »Ljudje iz tiste vasi so se povezali v molitveno verigo, romali so na Brezje, združili so se v pravo romarsko molitveno akcijo. Ko je teta prišla k zdravniku, je obnemel, sledi o raku ni bilo več. Rekel ji je: V Boga ne verjamem, v ta čudež pa verjamem.« Tudi z ženo imata milostni dogodek, povezan z Brezjami, je dejal Otrin, a o njem ne bi govoril, ker je preveč oseben. »Brezje so polje, kjer človek obmolkne, kjer besede ostanejo neizrečene. Ostane molitev, ostane poezija, prijetnost.«

Diskretnost brezjanskih čudežev je psoeben fenomen

Dežman je pogovor dopolnil, da je z Brezjami drugače kot na primer v Lurdu, kjer vsako ozdravitev dajo medicinski in cerkveni komisiji pod drobnogled. Od nekaj deset tisoč pregledanih je le nekaj deset priznanih. »Na Brezjah se milostni dogodki, čudeži, niso raziskovali. Dogajali so se v intimi. Diskretnost je poseben fenomen,« je deja Dežman in pristavil, da bo imel p. Robert Bahčič problem, ko bo v knjigi zbral 200 milostnih dogodkov za dvesto let. »Zadrega bo, ko se bodo zgodbe preselile iz intimnega v skupno rabo.«

P. Robert je pristavil, da je res, da nimajo na Brezjah medicinskih raziskav, imajo pa veliko natančnih zapisov in zapisnikov milostnih dogodkov, ki so jih popisovali in podpisali brezjanski dhovniki in priče dogodkom.

"Na Brezjah se čuti, kako ljudje potrebujejo duhovno spremstvo in pomoč, ko so v krizi«

»Kakšnega Slovenca spoznavate na Brezjah? Ste v vsakdanjem stiku z ljudmi in dušo naroda nekako spoznavate neposredno,« je Tone Rode izzval z vprašanjem p. Bahčiča. »Veliko je ljudi, ki nočejo deliti zgodbe, hočejo intimo, vanje ne silimo z vprašanji. Spet drugi so odprti, želijo svojo bolečino ali srečo podeliti, se pogovoriti. Pomembno je, da zaznamo, s kakšnim namenom je nekdo prišel k Mariji.« Povedal je zgodbo moža, ki je prišel na Brezje takoj, ko je zvedel za hudo zdravstveno diagnozo. »Še predno sem povedal doma, sem želel povedati Materi Božji,« je zapisal v knjigo.

p. Robert je dejal, da ga ljudje sprašujejo tudi stvari kot je ta, kaj meni o krizi v Cerkvi. »Vrednote niso bile nikoli v krizi in tudi nikoli ne bodo,« jim odgovarja. »Človek je v krizi, ker jih ne spoštuje, ker ne živi iz vrednot. Če pride posameznik, družina, narod, skupnost v krizo, je to zato, da jo poskusi reševat. Kriza je priložnost, da iz nje izidemo močnejši,« je dejal p. Robert in pristavil, da se močno to čuti na Brezjah, kako ljudje vedo, da sami krize ne bodo mogli prebroditi in se zatečejo na pomoč k Mariji. »Potrebujejo spremstvo. Želijo prisotnost Marije v življenju. Pridejo in v intimi molijo, ji kaj napišejo, pustijo svojo fotografijo, prošnjo … Brezje so, kar se tega tiče, fenomen, nobeno drugo svetišče tega nima v takšni meri.« Gvardijan je pristavil, da spoznava, kako pomembno je, da so patri ves čas v spovednici. »Ko pride v cerkev in gori zelena lučka na spovednici … Ljudje pridejo po notranji mir, to se pozna tudi v spovedicah."

Otrin o povezanosti škofa Vovka in Jegliča z Brezjami

Vsebino knjige je predstavil urednik Dežman (več v poročilu iz Brezij http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/pripoved-o-veri-in-zorenju-slovenskega-naroda ), posebno poglavje o povezavi slovenskih škofov z Brezjami pa je predstavil Blaž Otrin. »Če so Brezje zaznamovale toliko Slovencev, ni čudno, da so z njimi povezani tudi slovenski škofje. Tako rekoč pri vseh najdemo marijansko usmerjenost in duhovnost, oprto na Marijo,« je dejal Otrin. Izpostavil je osebni zgodbi dveh škofov, Jegliča in Vovka, oba sta bila z Brezjami povezana že od otroštva. Jegliča je še kot otroka mati naučila Marijine molitve, ki jo je molil vse življenje. Spodbujal je Marijine družbe, Marijine besede si je izbral za škofovsko geslo, vsako leto je romal v maju na Trsat, zadnja leta pa v oktobru na Brezje.

Škof Vovk je nekje zapisal, da so bila njegova največja radost v mladosti romanja na Brezje. Peš, s čevlji na ramah je utrjeval svoj poklic. Ko ga je leta 1946 nuncij vprašal, ali bi bil ljubljanski škof, je bila njegova prva pot pred Marijino podobo, ki je takrat bila v »izgnanstvu« v ljubljanski stolnici. Kasneje jo je on pospremil na Brezje, saj je vedel, kje si je Marija izbrala svoj kraj. Ohranjenih je veliko Vovkovih zapisov, kjer škof izraža svojo ljubezen do Marije. Otrin je omenil še Rožmana, ki je bil pokopan pod oltarjem z Marijo Pomagaj v ameriških Brezjah v Lemontu do lanskega marca, ko so njegovo posmrtne ostanke prepeljali v Slovenijo, in škofa Pogačnika, ki je še dan pred smrtjo romal na Brezje.

Kaj pomeni Marija Pomagaj za prihodnost Slovencev?

Vprašanje je vsem trem postavil voditelj večera Rode. Dežman je odgovoril, da je knjiga o Mariji Pomagaj zgodba o pozitivni avtoriteti. »Konfliktnega gradiva, naše nespravnosti v njej ni najti. Ko s praznovanjem Marija Pomagaj vstopa v javnost tudi prek medijev, se kaže, da gre njena avtoriteta marsikomu v nos,« je dejal Dežman in pristavil, da je na Brezjah temeljno občutje »iskanje miru, ter besedi hvala in prosim.« Da spoznamo duhovno dediščino Brezij skozi dve stoletji, to je po besedah Dežmana temeljna investicija v prihodnost. »Na Brezjah domujejo vrednote.«

Otrin je dejal, da ko prebira zgodovinske tekste, ugotavlja, da je za vsak čas značilna kriza, kot jo pred tem še ni bilo. »Tudi danes to slišimo. Ampak Brezje so kraj, okleščen vseh razprtij, kamor človek pride ranjen in gol, pred Boga in Marijo pride z bolečino, z zahvalo … Brezje so milostni kraj, kjer se ljudje lahko srečamo, spravimo. To je moje upanje.«

P. Bahčič pa je sklenil, da je Marija najprej in predvsem MATI. »Ni le Mati Odrešenika, je tudi naša Mati. Če bomo znali spoštovati matere, bomo znali spoštovati Marijo. Mati bo imela vedno dober čut, kaj otrok potrebuje. Marija nas ne bo zapustila, če se bomo k njej zatekali.«

Monografija bo v kratkem izšla tudi v angleškem jeziku, o zagatah pri prevajanju je na predstavitvi spregovoril prevajalec Andrej Turk.

Predstavitev knjige: