Analitiki opozarjajo, poroča STA, da lahko hitrejše staranje prebivalstva od pričakovanega poglobi zaskrbljenost glede gospodarske rasti. Peking se sooča z grozečo demografsko krizo, hitro starajočo se delovno silo, upočasnjenim gospodarstvom in najmanjšo rastjo prebivalstva v državi v zadnjih nekaj desetletjih.

Peking se sooča z grozečo demografsko krizo, hitro starajočo se delovno silo, upočasnjenim gospodarstvom in najmanjšo rastjo prebivalstva v državi v zadnjih nekaj desetletjih.

Kot navaja nacionalni statistični urad, se je stopnja rodnosti v drugem največjem gospodarstvu na svetu znižala z 8,52 leta 2020 na 7,52 rojstev na 1.000 prebivalcev. Številke so najnižje od leta 1949, ko so ustanovili komunistično Kitajsko. Državne oblasti so sicer leta 2016 omilile državno politiko enega otroka, po kateri so pari po novem lahko imeli dva, vendar te spremembe niso prinesle želenih pozitivnih rezultatov. Peking je posledično to politiko lani še omilil in parom dovolil, da imajo odslej lahko tri otroke.

Podatki iz leta 2021 tudi kažejo, da se je naravni prirast s prejšnje vrednosti 1,45 znižal na 0,34 na 1.000 prebivalcev. Ekonomist Zhiwei Zhang ocenjuje, da ti rezultati nakazujejo hitrejše upočasnjevanje potencialne rasti Kitajske kot je bilo pričakovano.

Med razlogi za manjše število otrok so višji življenjski stroški in spremembe kulturnih navad, zaradi katerih so se ljudje navadili na manjše družine.

Analitiki med razlogi za manjše število otrok navajajo višje življenjske stroške in spremembe kulturnih navad, zaradi katerih so se ljudje navadili na manjše družine. Politiko enega otroka je leta 1980 uvedel tedanji voditelj Deng Xiaoping, da bi zajezil rast prebivalstva in spodbudil gospodarski razvoj. Za to politiko so veljale izjeme samo za podeželske družine, katerih prvorojenec je bil ženska, in za etnične manjšine.