Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Na kratko: Nič več plastičnih proizvodov za enkratno uporabo

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 22. 12. 2021 / 10:01
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 22.12.2021 / 13:32
Ustavi predvajanje Nalaganje
Na kratko: Nič več plastičnih proizvodov za enkratno uporabo
Od danes naprej ne bodo več na voljo slamice, jedilni pribor, krožniki, vatirane palčke. FOTO: Pexels

Na kratko: Nič več plastičnih proizvodov za enkratno uporabo

Z današnjim dnem se je v Sloveniji uveljavila prepoved dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg.

Tako ne bodo več na voljo vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, slamice, mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, posode za živila iz ekspandiranega polistirena in lončki. DZ je zakon o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg soglasno potrdil konec novembra. Cilj je zmanjšati odvrženo embalažo in vplivati na zdravje ljudi, ukrep pa so podprle vse poslanske skupine. V razpravah so opozarjale na škodljivost teh izdelkov za okolje ter pozivale k nadomeščanju plastičnih izdelkov z alternativnimi proizvodi ter spodbujanju k recikliranju, ponovni uporabi in spreminjanju potrošniških navad. T. M. 

V Mehiki vloženih trikrat več prošenj za status begunca

Mehiška vlada je v torek, 21. decembra, sporočila, da je bilo letos v državi vloženih trikrat več prošenj za status begunca kot v letu 2020, kar je posledica tega, da ZDA v času pandemije covid-19 redno zavračajo priseljence iz južnih sosed Mehike, ki pa še vedno vztrajno skušajo priti v ZDA. V Mehiki je bilo letos vloženih 123.187 prošenj za begunski status, leta 2020 pa le 41.230, je po poročanju tujih medijev dejal zunanji minister Marcelo Ebrard. Po njegovih besedah pri reševanju zaostankov pri obravnavi prošenj, s čimer se sooča mehiška komisija za pomoč beguncem, pomaga celotna vlada, kakor tudi Združeni narodi. Ebrard je razložil, da ima Mehika sicer relativno enostaven proces za azil in potrdi okrog 95 odstotkov vseh prošenj. T. M. 

Primož Roglič še za dve leti podaljšal z Jumbo-Vismo

Slovenski kolesar Primož Roglič je še za dve leti podaljšal sodelovanje s svojo nizozemsko ekipo, so po navedbah STA danes sporočili iz Jumbo-Visme. Roglič bo torej njihov član do konca leta 2025, kar pomeni, da bo naš olimpijski prvak v kronometru celo desetletje preživel v značilnem rumeno-črnem dresu nizozemske ekipe. Primož, ki je začel profesionalno pot pri Jumbo-Vismi začel leta 2016, je sprva imel pogodbo do leta 2023, zdaj pa jo je še podaljšal. Ob koncu sodelovanja bo star 36 let. M. M. Š.

V begunskem centru na Cipru potrjenih več deset koronaokužb

V sprejemnem centru za begunce Pournara na Cipru se soočajo z velikim porastom okužb z novim koronavirusom. Doslej so jih potrdili 82, 585 oseb, med katerimi so poleg okuženih še njihovi stiki, pa so prepeljali v drug center, namenjen izolaciji. Kot poroča STA, zdravstvene oblasti nadaljujejo testiranje v begunskem centru, v katerem je prostora za 1.200 ljudi, vendar so tamkajšnji prostori močno prenapolnjeni in več sto migrantov je primoranih bivati kar v šotorih pred centrom. M. M. Š.

Poslanci danes o spremembah v sestavi svetov šol in vrtcev

Državni zbor bo danes, 22. decembra, na izredni seji na zahtevo koalicije obravnaval predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki prinaša spremembe v sestavi svetov vrtcev in šol. Koalicija je zahtevo za obravnavo na izredni seji vložila po tistem, ko predsednik DZ Igor Zorčič predloga novele ni uvrstil na decembrsko sejo. Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med drugim spreminja sestavo svetov vrtcev in šol, zaradi česar je bila deležna največ kritik pedagoške stroke. Prvotni predlog je predvidel povečanje števila predstavnikov ustanovitelja na pet članov od skupno enajstih. Kasneje je koalicija to pripravila na tri člane ustanovitelja in po dva člana staršev in zaposlenih. Tudi ta predlog so popravili na po tri predstavnike ustanovitelja, zaposlenih in staršev. Poslanci bodo danes poleg tega obravnavali tudi predlog novele zakona o financiranju občin. T. M. 

Podelitev Čopove diplome in priznanj

V Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije so podelili Čopovo diplomo, priznanja in plakete za dosežke na področju knjižničarstva. Najvišjo stanovsko nagrado, Čopovo diplomo za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, je prejela Božena Kolman Finžgar iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica za njeno neumorno spodbujanje branja otroške in mladinske književnosti. Čopovo priznanje – priznanje za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti za leto 2021, pa sta prejeli Marjetica Škrlec iz Mestne knjižnice Ljubljana in Ksenija Trs iz Mariborske knjižnice. M. M.

Svetovni program za hrano primoran zmanjšati pomoč Jemnu

Svetovni program za hrano je danes sporočil, da je primoran zmanjšati pomoč v hrani Jemnu zaradi pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev. Po navedbah STA obenem opozarjajo na vse večjo lakoto v državi, ki jo je zaradi vojne prizadela ena najhujših humanitarnih kriz na svetu. Večina družin naj bi odslej prejela komaj polovico minimalnega dnevnega obroka. Jemen, najrevnejša država na Arabskem polotoku, je od leta 2014 povsem opustošen zaradi državljanske vojne med vlado, ki jo podpira Saudova Arabija, in uporniki Hutiji, ki jih podpira Iran. V spopadih je bilo ubitih več deset tisoč ljudi, razseljenih več milijonov oseb, približno 80 odstotkov Jemencev pa je ostalo odvisnih od humanitarne pomoči. M. M. Š.

Izšla priložnostna znamka s podobo Cerkniškega jezera

Pošta Slovenije je danes v skupnem bloku s Pošto Albanije na temo ekoturizma izdala priložnostni znamki s slovenskim in albanskim otokom. Kot poroča STA, je tako na eni znamki podoba presihajočega Cerkniškega jezera, natančneje vasi Otok, na drugi pa albanski otok Zvernec v laguni Narta. Motiv cerkniškega Otoka je bil določen na predlog slovenskega etnologa Janeza Bogataja, za objavo pa je bil izbran posnetek avtorja Grega Žorža z Rakeka. Znamki po navedbah Pošte Slovenije opozarjata na pomen t. i. ekoturizma, ki ni agresivna oblika množičnosti in tehnološke privlačnosti turistične industrije, temveč omogoča spoznavanje življenjskega sloga prebivalcev z naravnim okoljem. M. M. Š.

11 besed v izboru za besedo leta

Osemčlanska komisija v sestavi Kozma Ahačič, Marijan Dović, Slavko Jerič, Simona Klemenčič, Gregor Pobežin, Petra Svoljšak, Valerija Škof in Agata Tomažič je izbrala deseterico besed (ali besednih zvez), ki bodo sodelovale v finalu akcije »Beseda leta«. Med deseterico je še Delova beseda leta, tako da je besed skupaj 11. To so (po abecednem redu): dolgi kovid, komunikacija, kronometer, odlok, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka in voda. Za besede kandidatke bo možno oddati glas od 3. do 12. januarja točno opoldne, ko bo potekala razglasitev zmagovalne besede, so sporočili iz Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). M. M.

Nalaganje
Nazaj na vrh