Zapri
Iskanje

Na kratko: pogovori med ZDA in Rusijo o Ukrajini 10. januarja

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 28. 12. 2021 / 07:43
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 28.12.2021 / 12:08
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Na kratko: pogovori med ZDA in Rusijo o Ukrajini 10. januarja

Na kratko: pogovori med ZDA in Rusijo o Ukrajini 10. januarja
Ameriški predsednik Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin med letošnjimi pogovori v Ženevi. FOTO: Wikipedia
Težko pričakovani pogovori med Združenimi državami Amerike in Rusijo o zaostrovanju napetosti zaradi Ukrajine in o nadzoru nad jedrskim orožjem so predvideni 10. januarja.

Kot so sinoči po navedbah STA potrdili iz Bele hiše, naj bi dvostranskim pogovorom Washingtona in Moskve 10. januarja zatem 12. januarja sledilo srečanje predstavnikov Rusije z zvezo Nato, dan pozneje pa še srečanje Rusije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki vključuje tudi ZDA. Grožnja vnovičnega spora v Ukrajini namreč narašča že več tednov.
M. M. Š.

Novoletni koncert na Dunaju pred največ 1.000 poslušalci

Zaradi novih omejitev, ki veljajo v Avstriji zaradi koronavirusa, novoletnega koncerta na Dunaju ne bodo izvedli pred polno dvorano. Število poslušalcev so zmanjšali na največ 1.000, 700 imetnikom vstopnic pa bodo omogočili rezervne sedeže za naslednji koncert 1. januarja 2023, poroča STA. Avstrijska vlada je prejšnji teden sprejela nova pravila za dogodke zaradi nove različice koronavirusa omikron. Veljati so začela v ponedeljek in določajo, da morajo biti pri več kot 1.000 gledalcih vsi udeleženci polno cepljeni, s prejetim poživitvenim odmerkom in negativnim testom PCR.
M. M. Š.

ZDA: obvezno cepljenje potnikov v notranjem zračnem prometu?

Znanstveni svetovalec ameriškega predsednika Anthony Fauci je včeraj podprl zamisel o uvedbi obveznega cepljenja proti koronavirusni bolezni za letalske potnike v notranjem prometu, poroča STA. V ZDA namreč krepitev koronaepidemije že več dni zapored povzroča hude težave v zračnem prometu. Obenem so v Združenih državah Amerike skrajšali obdobje karantene z desetih na pet dni, če oseba več nima simptomov in je pripravljena nositi zaščitno masko še dodatnih pet dni, ko je v bližini drugih ljudi. Podobno velja za vse cepljene, ki so bili izpostavljeni virusu oziroma bili v bližini okužene osebe: če so prejeli poživitveni odmerek koronacepiva, karantena ni več potrebna. M. M. Š.

Po vsej Nemčiji v veljavi strožji protikoronski ukrepi

V osmih nemških zveznih deželah so danes začela veljati strožja pravila za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni, ki so jih že pred tem uveljavili v drugih delih Nemčije, poroča STA. Nemške oblasti si prizadevajo, da bi čim bolj upočasnile peti val epidemije, ki ga prinaša nova, dosti bolj nalezljiva koronavirusna različica omikron. Nemški zvezni in deželni voditelji so se na srečanju pred tednom dni dogovorili, da bodo strožje omejitve uvedli najpozneje danes, za kar pa so pristojne deželne oblasti. Omikron so doslej potrdili že v vseh nemških zveznih deželah. M. M. Š.

Indija: prepoved financiranja Misijonark ljubezni matere Terezije iz tujine

Indijska vlada je redovni skupnosti, ki jo je ustanovila mati Terezija, zavrnila podaljšanje dovoljenja za financiranje iz tujine, poročanje tujih medijev povzema STA. Kritiki v tem vidijo nov dokaz diskriminacije kristjanov v večinsko hindujski Indiji s strani nacionalistične vlade premierja Narendre Modija. Misijonarke ljubezni je leta 1950 ustanovila mati Terezija. Redovna skupnost danes pod imenom človekoljubne organizacije vodi zavetišča po vsej Indiji, v katerih na tisoče redovnic pomaga zapuščenim otrokom ter vodi šole, bolnišnice in hospice. Po poročanju časnika Hindu Daily je v finančnem letu 2020-2021 za svoje delo iz tujine prejela okoli 750 milijonov dolarjev. Indijska vlada Misijonarkam ljubezni očita »prisilno spreobračanje« hindujcev v krščansko vero. M. M. Š.

WHO: cilj 40-odstotne svetovne precepljenosti ne bo dosežen

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ne bo dosegla svojega cilja, da bi do konca leta proti koronavirusni bolezni precepili 40 odstotkov prebivalstva v vsaki državi. Kot navaja STA, je zaostanek še posebej velik v Afriki. WHO krivdo pripisuje kopičenju cepiv v razvitih državah, kjer že cepijo s poživitvenimi odmerki. Od 194 držav članic WHO jih približno polovica ne bo dosegla zastavljenega cilja. V okoli 40 državah ni bilo cepljenih niti 10 odstotkov prebivalstva. V farmacevtski industriji so prepričani, da za neravnovesje ni krivo pomanjkanje odmerkov, temveč velik dvom v cepljenje nasploh in težave z razdeljevanjem cepiva na ravni posameznih držav. M. M. Š.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh