Na Norveškem se zaključuje stoletno izročilo evangeličansko-luteranske državne Cerkve. Danes naj bi tamkajšnji parlament odločal o ustavni spremembi, ki je predpogoj za novi cerkveni zakon. Norveški parlamentarci pričakujejo široko podporo predvidenim spremembam. Že v začetku minulega tedna je pristojni parlamentarni odbor za Cerkev, izobraževanje in raziskave enoglasno odobril novi zakonski predlog.

Nova pravila predvidevajo, da naj bi namesto države škofe in prošte odslej imenovala norveška Cerkev. Država naj ne bi bila več 'konfesionalno vezana', ukinjen pa bo tudi status luteranske veroizpovedi kot 'javne religije'. Tudi cerkveni davek v sedanji obliki bo ukinjen. Ministri ne bodo več nujno tudi člani cerkvenega občestva.

Norveška Cerkev zagovarja razvoj in napredek. Trude Evenshaug, tiskovna predstavnica cerkvenega sveta, je pojasnila, da si že dolga leta prizadevajo za ta cilj. »Teh sprememb smo si želeli, kajti živimo v raznoliki družbi in številni prebivalci naše države niso člani Cerkve. Novi zakon pomeni znamenje za enakopravnost vseh verskih skupnosti«, je Evenshaugova dejala na norveški javno-desničarski televiziji. Ljudem samim ni potrebno pričakovati velikih sprememb, novi zakon pa tudi ne bo spreminjal ureditve državnih praznikov.

Po navedbah vodje cerkvenega sveta, Jensa-Pettra Johnsena, takšna pravna ureditev Cerkvi omogoča samostojen razvoj. »To je najbolje tako za državo kot tudi za Cerkev in državljane«, meni Johnsen. Država se bo lahko na mednarodni ravni z več verodostojnosti zavzemala za človekove pravice, Cerkev pa bo imela na razpolago več prostora za lastne projekte.

V skupni izjavi parlamentarnega odbora in Cerkve je rečeno, da bo ustanova, ki je bila doslej znana kot 'državna Cerkev', postala odprta in demokratična ljudska Cerkev. Svein Harberg, predsednik parlamentarnega odbora, to imenuje 'zgodovinski korak'. »Norveška Cerkev bo tako postala verska skupnost kot vse druge«, je izjavil.
Novi zakon poudarja, da vrednostni temelji Norveške izhajajo iz krščanske in humanistične dediščine. Verska dejavnost Cerkve sicer ne bo več stvar države, toda naloga države je, da Cerkev podpira kot versko skupnost.