Mojca Kepic: Dobrote in ljubezni do drugih se učiš doma ob zgledu staršev, starih staršev, sorojencev in potem to postane del življenja. FOTO: Tatjana Splichal



»Ker sem dala prednost družini, mi to pomaga postaviti meje tudi v službi,« ob našem obisku, o katerem pišemo v Naši družini, izpostavi Mojca Kepic iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je zaposlena pri Slovenski karitas in je njen delovni čas večkrat raztegljiv. Z Davidom sta se poročila pred sedmimi leti, njuno veliko veselje pa so trije korenjaki: Izak (5 let), Filip (3,5) in Tine (8 mesecev). Spoznala sta se kot animatorja na oratoriju v župniji, zdaj pa že sinovom predajata občutek in skrb za sočloveka.

Kdaj je postalo prostovoljstvo del vajinega življenja?

Mojca: Konec osnovne šole sem postala animatorka na oratoriju. Potem smo začeli z društvom Družinski in mladinski center Cerklje, kjer sem na začetku dejavno sodelovala, pa tudi pozneje. Leta 2008 pa sem šla kot prostovoljka za en mesec na Madagaskar in se vključila kot prostovoljka v Karitas.

Kako ljubezen, ki se razdaja za druge, živite v vsakdanjem življenju?

Mojca: Dobrote in ljubezni do drugih se učiš doma ob zgledu staršev, starih staršev, sorojencev in potem to postane del življenja. Vsak dan pa to ljubezen živim v družini, ko moram ponoči velikokrat vstati. Ko me za vikend David pusti, da še kakšno uro pospim, mi to veliko pomeni. David pa gre rad na kolo in mu privoščim, da se malo sprosti. Dragoceno mi je, da znava videti potrebe drug drugega.

David: Mojca je bolj zavzeta za pomoč ljudem, včasih pa je tudi težko, ko moraš spremeniti svoje načrte. Vendar potem vidim, da ko nekomu pomagaš in mu polepšaš dan, si tudi sam pri sebi zadovoljen in je to boljša izbira kot karkoli drugega.


David Kepic: Ko me otrok posnema in mi postavi zrcalo, postanem nemočen. FOTO: Tatjana Splichal


S čim vaju otroci razveselijo? Je kdaj tudi težko in ne vesta, kako bi reagirala?

David: Ko me otrok posnema in mi postavi zrcalo, postanem nemočen. Razveselita pa me s kakšnimi izjavami ali dejanji. Vesel sem, ko vidim, da je otroku lepo z mano nekaj početi.

Kako pa vidva razveselita mamico in atija?

Izak: Če jima kaj pomagava pri delu. Skuham kavo na avtomat in rad pomagam pri kuhanju.

Filip: Z atom rad žagam, nosim drva in pomagam na kmetiji pri mami.


Mojčino in Davidovo veliko veselje so trije korenjaki: Izak (5 let), Filip (3,5) in Tine (8 mesecev). FOTO: Tatjana Splichal

_ _ _

*Celoten prispevek si lahko preberete v Naši družini (47/2020), ki jo prelistajte TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Na obisku pri družini ministra Janeza Ciglerja Kralja

"Še lepše je, kot sva si predstavljala"