V cerkvi Kristusovega učlovečenja v Dravljah je danes (v nedeljo, 28. oktobra) daroval mašo nadškof argentinske škofije Corrientes msgr. Andrej Stanovnik. Škofija leži približno tisoč kilometrov severno od glavnega mesta Buenos Aires, zajema nekaj več površine kot Slovenija, prebivalcev pa ima okrog 700 tisoč. Škofija je razdeljena na 50 župnij, imajo 90 duhovnikov ter več deset redovnikov in redovnic.

Andrej Stanovnik je sin slovenskih staršev. Oče, doma iz Žirov, in mama, doma iz Spodnjega Brnika, sta po drugi svetovni vojni z reko beguncev odšla na Koroško, od tam pa leta 1948 v Argentino. Že naslednje leto se jima je rodil sin Andrej, kasneje je dobil še brata in sestro. Družina je živela v predmestju Buenos Airesa, imenovanem Lanus, kjer je močna slovenska skupnost. Zanimivo je, da je iz ulice, kjer so stanovali Stanovnikovi, izšlo kar 17 duhovnikov, od tega so danes trije škofje.

Andrej se je, za razliko od večine slovenskih fantov v Argentini, ki so se pridružili lazaristom, vstopil v kapucinski red (zakaj taka odločitev, pa v intervjuju, ki ga bomo v Družini objavili v eni od prihodnjih številk). Leta 1978 je bil posvečen v duhovnika. Nekaj let je bil župnik, dobro desetletje vzgojitelj novincev v kapucinskem redu za celotno Argentino, od leta 1994 do 2001 pa je bil v službi v Rimu kot svetovalec vrhovnemu predstojniku kapucinskega reda. Leta 2001 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa, posvetil ga je takratni buenosaireški nadškof in kardinal Jorge Mario Bergoglio. Z njim sta se poznala še iz časa študija, saj je bil Bergoglio Stanovnikov tutor, tesno sta sodelovala pri sinodi, dokument Aparecide, ki je takrat nastal (v tistem času je bil škof Stanovnik generalni tajnik škofovskega sveta Latinske Amerike) velja za »predhodnika« apostolske spodbude Veselje evangelija, nekakšnega programa Frančiškovega pontifikata. Papež Frančišek in škof Stanovnik sta tesne prijateljske vezi ohranila do danes. Ko pride škof Stanovnik v Vatikan, si papež ne odmeri zanj uro uradnega časa. »S škofom, ki sem ga posvetil v Argentini, sva ga obiskala v sobotnem popoldnevu. Ko je minila ura, sva rekla, da greva, gotovo imaš veliko veliko dela. Ne, je odgovoril, vzel sem si popoldne za vaju. Skupaj smo molili, večerjali, se pogovarjali … Dovolj bi bilo, če bi naju sprejel za 20 minut, vsi razumemo, da ima veliko dela. Ampak to je papež Frančišek, takega ga poznamo še iz mladosti. Pozoren je do vseh, blizu človeku.«

Kako zelo spoštuje papež Frančišek slovenskega rojaka, je vidno tudi po tem, kako pomembne naloge mu je v tem času zaupal v Cerkvi v Argentini in škofovskem svetu Latinske Amerike (več o tem v intervjuju v tiskani Družini)

Kako zelo pa je nadškof Stanovnik navezan na slovenske korenine, pa govori tokratni obisk. Z bratom Francijem sta prišla iz Argentine, da voščita za 100. rojstni dan teti Mici, očetovi sestri. »Včeraj smo praznovali, živi v domu starejših in tam smo imeli tudi mašo. Rada živi, veliko moli, z vsemi se razume, vsakega zna spraviti v dobro voljo,« je za Družino povedal nadškof Stanovnik, ki letos praznuje še dve obletnici: pred nekaj tedni se je z rojaki v Buenos Airesu z mašo spomnil 70. obletnice prihoda povojnih beguncev v Argentino, letos pa obhaja tudi 40-letnico duhovništva. Decembra bo vstopil v svoje 70 leto življenja - kako mu bo voščil papež Frančišek, mu za darilo izročil "kardinalski klobuk"?

Pogovor z nadškofom Andrejem Stanovnikom bomo objavili v eni od prihodnjih številk Družine.

Čeprav se je nadškof Stanovnik na začetku maše opravičil, da že od 12-leta ne živi v slovenski skupnosti in da na obisku pri bratu in sestri "tolčejo po slovensko, pomešano s španščino, ker nekaterih stvari ne moreš povedati v drugem jeziku kot slovenskem", je pridigal ob nedeljskem evangeliju v izjemno lepi slovenščini. Še najbolj ga s slovenščino, kot je povedal v pogovoru, veže branje tednika Družina, ki ga redno prejema v škofijo Corrientes.

Nedeljske dopoldanske maše so se poleg draveljskih župljanov udeležili številni rojaki, ki so se v Argentini srečevali s škofom Andrejem Stanovnikom, sedaj pa živijo v rodni domovini svojih staršev.


Nadškof Stanovnik z bratom Francijem in jezuitoma p. Miranom Žvanutom in p. Robinom Schweigerjem
Fotografije: Tomaž Celarec in K. H.